Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poezija je Kocbeka spremljala že od dijaških let, čeprav je ostajala bolj ali manj v senci njegovih člankov in razprav, predvsem pa organizacijske dejavnosti v tako imenovanem "križarskem" gibanju. Kot pesnik se je v celoti oblikoval v letih "izolacije" v hrvaški provinci, vendar je že s svojim prvencem Zemlja v polnem obsegu uveljavil avtentično in samosvojo lirično govorico.
Interpretira Boris Juh.
Produkcija 2004.
30 epizod
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Poezija je Kocbeka spremljala že od dijaških let, čeprav je ostajala bolj ali manj v senci njegovih člankov in razprav, predvsem pa organizacijske dejavnosti v tako imenovanem "križarskem" gibanju. Kot pesnik se je v celoti oblikoval v letih "izolacije" v hrvaški provinci, vendar je že s svojim prvencem Zemlja v polnem obsegu uveljavil avtentično in samosvojo lirično govorico.
Interpretira Boris Juh.
Produkcija 2004.
Pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, je ena najbolj priznanih mlajših poljskih pesnic, ki izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša prvine prefinjenega, pogosto absurdnega humorja. Prvi zbirki so sledile še China shipping (2005), Dva fiata (2009), Bach for my baby (2012), zbrane pesmi Hitro čez vse (2013), Nudelman (2014) in Izbor stand-upov (2023). Napisala je še knjigo kratke proze Obsoletke (2010), kratki liričen roman Male lisice (2013) ter slikanici Obe (2016) in Sedem prigod Rozalije Groze (2017). Prejela je več literarnih nagrad: nagrado na pesniškem natečaju Rainerja Marie Rilkeja (2001), nagrado Jacka Bierezina (2002) in dvakrat literarno nagrado Gdynia (2010, 2011). Pesem Kam naj to prijavim je prevedla Jana Unuk, interpretirala jo bo Tina Resman.
Vittoria Colonna je bila znamenita renesančna italijanska pesnica, ki je pri nas do pred kratkim po prevedenih pesmih nismo poznali, če ne štejemo petih poslovenjenih pesmi Alojza Gradnika. Zdaj imamo novo knjigo njenih sonetov v prevodu Braneta Senegačnika in Mateja Venierja. V njej smo našli sonet, ki se začenja z verzom: "Ta, ki morda se blazno mu bo zdelo ..." Prevedel ga je Matej Venier. Igralka Dragica Potočnjak, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2024.
Španski pesnik Jaime Gil de Biedma se je rodil leta 1929, umrl je leta 1990. Objavil je sedem pesniških zbirk, Slovenci ga poznamo po prevodih Cirila Berglesa. Tudi pesem Očitno je mogoče je prevedel Bergles, sporoča pa nam na lahkoten način zelo temeljne stvari o človeškem bivanju. Igralec Gregor Čušin, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2024.
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Interpretira Dragica Potočnjak. Produkcija 2024.
Kako izraziti neizrazljivo ali tisto, kar je lahko vse in nič z najmanj besedami? To je bistvo lirične pesmi, ki se mu skušajo bolj ali manj približati vsi pesniki. Tudi letos umrli hrvaški pesnik Danijel Dragojević s pesmijo Prihaja. Prevajalec Andrej Ilc, interpret Gregor Čušin. Posneto leta 2024.
Kako neverjetno težavno početje je pisanje pesmi, lahko ve in čuti samo tisti, ki je kdaj poskušal zapisati verz, verze, ki naj bi izrazili bistvo čutenega in povedanega, pa tudi vsega, kar ostaja zamolčano. O tem nam pripoveduje ruska pesnica Anna Andrejevna Ahmatova v pesmi Muza. Prevedel jo je Tone Pavček, interpretirala jo bo Barbara Žefran.
Francoski renesančni pesnik Pierre de Ronsard (1524-1585) je bil velik opazovalec narave. Cvetlice, drevesa, pa tudi živali so vstopili v njegove lirske pesmi in postali predmet, metafora ali personifikacija njegovih čustev in razpoloženj. Tak je tudi sonet Moj ljubki slavček. Prevedel ga je Matej Venier, bere ga dramski igralec Matej Puc.
Konstantin Kavafis, rojen leta 1863 v Aleksandriji, kjer je leta 1933 tudi umrl, je eden najpomembnejših grških pesnikov dvajsetega stoletja. Večino poezije je napisal po svojem štiridesetem letu. V pesmi Itaka ubeseduje globoka spoznanja o življenju, potovanju proti neznanemu cilju, ki mu on pravi Itaka, drugi pesniki pa kaj drugega, Kajetan Kovič morda Južni otok. Pesem Itaka je prevedel Ciril Bergles. Interpretira Barbara Žefran.
Maj je marsikdaj trenutek za ljubezen na prvi pogled − kaj je ljubezen na prvi pogled, približno vemo, kakšna pa je njena predzgodba, o tem piše Wisława Szymborska v istoimenski pesmi. Prevajalka Rozka Štefan, interpretka Mojca Ribič. Produkcija 2012.
Pesem je iz Sofoklejeve tragedije Antigona. V njej si veliki starogrški traged in pesnik postavlja vprašanje, kdo smo. Mi pa, ali se je do danes kaj spremenilo? Interpretira Pia Zemljič, prevajalec Kajetan Gantar. Produkcija 2017.
V poplavi slabih novic, o katerih se morda komu zdi, da postajajo vse pogostejše, hitro pozabljamo na preproste radosti, tiste, ki človeka držijo pri življenju, in velikokrat celo prijazno odpeljejo iz kake od življenjskih slepih ulic. O tem v svoji pesmi piše Bertolt Brecht. Interpretira Ljerka Belak, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2012.
V maju velikokrat odidemo od doma preveč ali premalo oblečeni, rahlo smo zmedeni ob pogledu v nebo in vremenskih napovedih. Res pa je, da maja tudi dežuje, tako je bilo že od nekdaj. In kako je majski dež občutil slovenski pesnik Vinko Beličič (1914–1999)? Interpretira Kristijan Muck. Produkcija 2011.
Ženske norosti so nežne, v eni svojih pesmi pravi Maruša Krese. Ob tem se takoj porajajo vprašanja kot: Kako nežne? Zakaj nežne? ... Ampak za odgovor je treba poslušati njeno pesem. Interpretira jo Vesna Jevnikar. Produkcija leta 2011.
Majski večeri so lahko že prijetno topli, skušnjave pa toliko večje. Nekako tako je pred dobrimi sedemdesetimi leti čutil slovenski pesnik Kajetan Kovič, ko je napisal pesem Majska romanca. Interpretira Vojko Zidar. Produkcija 2003.
20. maj je mednarodni dan čebel, lepa priložnost, da se spomnimo ruskega basnopisca Ivana Andrejeviča Krilova. Čeprav sta od takrat minili že dve stoletji, se človekov značaj, ki ga avtor posredno kritizira v poosebljenem živalskem cesarstvu, ni kaj dosti spremenil. Njegovo basen Orel in čebela je prevedel Mile Klopčič, interpretira pa jo Blaž Šef.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Izbrana pesem je iz njegove zbirke Južni križ, za katero je prejel nagrado »Goranovo proljeće« leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o njegovi globoki prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Avtor prevoda: Ivan Dobnik, interpretira: Gregor Gruden, posneto leta 2015.
Leta 1929 rojeni Taufik Zejad je bil do svoje smrti na Zahodnem bregu leta 1994 eden najizrazitejših palestinskih avtorjev. Uveljavil se je kot pesnik, pisatelj, politični esejit in prevajalec. Med njegovimi pesniškimi zbirkami je najbolj znana zbirka Podajam vam roko iz leta 1966, pesmi iz te knjige so postale sinonim za boj palestinskega ljudstva za svobodo. Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, interpretira Barbara Žefran, posnto leta 2014.
Fadva Tukan, rojena leta 1917 v mestu Nablus, slovi kot prva dama palestinske poezije. Kot je zapisano v antologiji moderne palestinske poezije, je bila Fadva Tukan prva, ki si je upala kljubovati strogi patriarhalni družbi ter javno izraziti svoja čustva in misli. Sredi šestdesetih se je nato s svojo poezijo priključila boju palestinskega naroda za neodvisnost in ga podpirala vse do svoje smrti leta 2003. Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, interpretira Ajda Smrekar, produkcija 2023.
Wilfred Owen je bil britanski pesnik in vojak. Danes je poznan kot eden vodilnih pesnikov prve svetovne vojne, katere žrtev je bil tudi sam – padel je tik pred koncem vojne, star komaj 25 let. V svoji vojni poeziji je opisoval grozote vojne, spopade v strelskih jarkih in bojevanje s plinom. Himna v čast smrti zapisane mladosti sodi med njegove najznamenitejše pesmi. Avtor prevoda: Mart Ogen, interpretira: Branko Jordan, produkcija 2011.
Palestinska pesnica in pisateljica Rita Odah se je rodila v Nazaretu leta 1960. Izdala je več pesniškh zbirk, piše pa tudi eseje in kratke zgodbe. Njena poezija je pisana v prostem verzu, dlikujejo pa jo hitre, izrazite poteze, ki zrcalijo nemirni vojni čas. Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, interpretira: Ajda Smrekar, produkcija leta 2016.
Neveljaven email naslov