Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1929 rojeni Taufik Zejad je bil do svoje smrti na Zahodnem bregu leta 1994 eden najizrazitejših palestinskih avtorjev. Uveljavil se je kot pesnik, pisatelj, politični esejit in prevajalec. Med njegovimi pesniškimi zbirkami je najbolj znana zbirka Podajam vam roko iz leta 1966, pesmi iz te knjige so postale sinonim za boj palestinskega ljudstva za svobodo.
Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady,
interpretira Barbara Žefran,
posnto leta 2014.
30 epizod
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Leta 1929 rojeni Taufik Zejad je bil do svoje smrti na Zahodnem bregu leta 1994 eden najizrazitejših palestinskih avtorjev. Uveljavil se je kot pesnik, pisatelj, politični esejit in prevajalec. Med njegovimi pesniškimi zbirkami je najbolj znana zbirka Podajam vam roko iz leta 1966, pesmi iz te knjige so postale sinonim za boj palestinskega ljudstva za svobodo.
Avtorja prevoda: Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady,
interpretira Barbara Žefran,
posnto leta 2014.
Živa Čebulj je lani v zbirki Sončnica objavila svoj pesniški prvenec Sama ljubezen je to, pesem "Tako nekako, skratka" pa doslej še ni bila objavljena. V njej obravnava ljubezen do narave in drugega - čustvo je večplastno, v njem odzvanja narava ali bolje, najprej je tu narava in ljubezen do nje, v njej pa se zasvetlika drugi. Živa Čebulj je znana tudi kot prevajalka, za prevod prvega dela osebne antologije Andrée Chedid Ubesediti pesem je leta 2022 prejela nagrado Radojke Vrančič. Pesem interpretira avtorica sama.
Pesnica Maja Vidmar je doma iz Nove Gorice. Leta 1999 je za zbirko izbranih pesmi dobila literarno nagrado Hubert-Burda-Stiftung, za knjigo Prisotnost je prejela Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Pesem Molitev noči, ki jo interpretira avtorica sama, na presenetljiv način upoveduje prisotnost in odsotnost. Urednik oddaje Matej Juh.
Pesem Reke je iz šeste knjige poezije Gregorja Podlogarja z naslovom Atlas. Zanju je prejel nominaciji za Jenkovo in Veronikino nagrado. V zbirki Atlas se Gregor Podlogar odmakne od ameriške pesniške in kulturne tradicije – namesto z njo dialog raje razvija z evropskim modernizmom, krajevno pa predvsem z Dunajem. V njej tematizira življenje in smrt, svet, ki izgublja človeškost, prostore, ki bivajo, in tiste, ki ne bivajo. Kratka pesem Reke na izvirno pesniški način med drugim obuja tudi spomin na čudenje kot izvor filozofije. Interpretira Gregor Podlogar. Produkcija 2024.
V začetku maja je minilo ravno pet let od smrti slovenskega pesnika in novinarja Petra Kolška. V pesmi Hiša strahov avtor upoveduje obisk ali slutnjo smrti na prav poseben način. Posnetek pesmi v njegovi interpretaciji je iz leta 2011. Urednik oddaje Matej Juh.
Slovenska pesnica Nuša Jug je kot dijakinja leta 2007 v reviji Poetikon objavila osem pesmi, predtem je objavljala tudi v dijaški reviji .kamen. Približno ob istem času se je predstavila radijskim poslušalcem v oddaji Literarni nokturno, po tem pa kot pesnica prenehala pisati. Značilnost njene intimne, ljubezenske lirike, ki jo preplete z eksistencialnimi vprašanji, je zrel, odkrit in svež pesniški izraz. Pesem interpretira avtorica. Urednik oddaje Matej Juh.
Zbirka Gregorja Strniše z naslovom Vesolje je izšla leta 1983, v njej in predvsem v ciklu, ki ga bomo slišali, pa Strniša upesni nekaj, kar bi lahko imenovali kozmična zavest. Cikel interpretira pesnik sam. Urednik Matej Juh.
Gora je kot motiv pritegnila številne pesnike in pesnice, med drugim Gregorja Strnišo v Barbarovi molitvi v zbirki Mozaiki in v dvodelni pesmi Inferno v zbirki Odisej, v kateri čisto na koncu v osrčju gore naleti na Minotavra. Anja Zag Golob pa je pred štirimi leti izdala zgoščenko svojih pesmi v svoji lastni interpretaciji in na njej je med tridesetimi pesmimi tudi pesem Gora. Urednik oddaje Matej Juh.
Slikovito in hudomušno pesem nemškega pesnika Andreasa Reimanna z naslovom Peljati se stran je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.
Ameriški pisatelj Robert Lee Frost je s svojim ustvarjanjem močno zaznamoval 20. stoletje. Pogosto je vzel motive iz sveta rastlin in živali ter ob njihovi pomoči povedal veliko o človeku, tako tudi v ironični pesmi Svizec. Prevedel jo je Marjan Strojan, interpretira jo ramski igralec Branko Jordan.
Maria Pawlikowska Jasnorzewska, najbolj znana in inovativna poljska pesnica obdobja med obema vojnama, se je rodila leta 1891 v znani slikarski družini Kossak. Šolala se je na domu, kjer je pridobila humanistično izobrazbo. Veliko je potovala po Evropi in Afriki. Debitirala je leta 1924 kot dramatičarka in do leta 1939 napisala petnajst dram, pretežno komedij, v katerih je obravnavala tudi tabu teme, kot so splav, zunajzakonske zveze in incest. Še bolj je zaslovela z lirsko poezijo na ljubezensko in eksistencialne teme, kot so minevanje, staranje, smrt, vojna in domotožje. Izdala je dvanajst pesniških zbirk, od Gradov v oblakih (1922), Poljubov (1926), Gozdne tišine (1928) do Vrtnice in gorečih gozdov (1940) in Žrtvenega goloba (1941). Septembra 1939 se je po uprizoritvi farse Baba-Čudo, ostre satire na Hitlerja in nacizem, skupaj s svojim tretjim možem, pilotom poljske vojske Stefanom Pawlikowskim, umaknila v Blackpool v Angliji, kjer je zbolela in leta 1945 umrla. Pesem z naslovom Sončni zahod je prevedla Jana Unuk. Interpretira jo Ana Urbanc.
Pesem Pogovarjaj se z menoj načenja temo bivanjske stiske in samote. Napisala jo je znana slovenska prozaistka, pravljičarka in pesnica Ela Peroci. Pesem interpretira dramska igralka Vesna Pernarčič.
V pesmi Sila pobega sodobna nemška pesnica Sylvia Geist načenja pomembno temo: mehaniziranost nekaterih oblik dela in na splošno nekaterih vidikov življenja sodobnega človeka. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar.
Selma Meerbaum-Eisinger, rojena leta 1924, je bila sestrična Paula Celana. Javnost je zanjo izvedela šele po objavi njene pesniške zapuščine, ki obsega 57 pesmi. Po prihodu romunskih in nemških čet julija 1941 je bila z družino kot Judinja zaprta v czernoviški geto in zatem internirana v delovno taborišče. Zaradi pegavice je umrla, stara komaj 18 let. Papirje z njenimi pesmimi, ročno zvezane v zvezčič, sta v Izrael prenesli njeni prijateljici in so izšle leta 1976 pod naslovom Cvetober. Pesmi, čeprav jih je napisala mladostnica, katere velika ljubezen je bil Lejser Fichmann, izražajo izjemno poetično zrelost, čustveno moč in nadarjenost. Druga objava njenih pesmi leta 1980 je bila prava senzacija in uglasbili so jih številni izvajalci. Njeno Pesem o hrepenenju je prevedla Ana Jasmina Oseban, interpretira jo dramska igralka Maja Sever.
Pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, je ena najbolj priznanih mlajših poljskih pesnic, ki izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša prvine prefinjenega, pogosto absurdnega humorja. Prvi zbirki so sledile še China shipping (2005), Dva fiata (2009), Bach for my baby (2012), zbrane pesmi Hitro čez vse (2013), Nudelman (2014) in Izbor stand-upov (2023). Napisala je še knjigo kratke proze Obsoletke (2010), kratki liričen roman Male lisice (2013) ter slikanici Obe (2016) in Sedem prigod Rozalije Groze (2017). Prejela je več literarnih nagrad: nagrado na pesniškem natečaju Rainerja Marie Rilkeja (2001), nagrado Jacka Bierezina (2002) in dvakrat literarno nagrado Gdynia (2010, 2011). Pesem Kam naj to prijavim je prevedla Jana Unuk, interpretirala jo bo Tina Resman.
Vittoria Colonna je bila znamenita renesančna italijanska pesnica, ki je pri nas do pred kratkim po prevedenih pesmih nismo poznali, če ne štejemo petih poslovenjenih pesmi Alojza Gradnika. Zdaj imamo novo knjigo njenih sonetov v prevodu Braneta Senegačnika in Mateja Venierja. V njej smo našli sonet, ki se začenja z verzom: "Ta, ki morda se blazno mu bo zdelo ..." Prevedel ga je Matej Venier. Igralka Dragica Potočnjak, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2024.
Španski pesnik Jaime Gil de Biedma se je rodil leta 1929, umrl je leta 1990. Objavil je sedem pesniških zbirk, Slovenci ga poznamo po prevodih Cirila Berglesa. Tudi pesem Očitno je mogoče je prevedel Bergles, sporoča pa nam na lahkoten način zelo temeljne stvari o človeškem bivanju. Igralec Gregor Čušin, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2024.
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Interpretira Dragica Potočnjak. Produkcija 2024.
Kako izraziti neizrazljivo ali tisto, kar je lahko vse in nič z najmanj besedami? To je bistvo lirične pesmi, ki se mu skušajo bolj ali manj približati vsi pesniki. Tudi letos umrli hrvaški pesnik Danijel Dragojević s pesmijo Prihaja. Prevajalec Andrej Ilc, interpret Gregor Čušin. Posneto leta 2024.
Kako neverjetno težavno početje je pisanje pesmi, lahko ve in čuti samo tisti, ki je kdaj poskušal zapisati verz, verze, ki naj bi izrazili bistvo čutenega in povedanega, pa tudi vsega, kar ostaja zamolčano. O tem nam pripoveduje ruska pesnica Anna Andrejevna Ahmatova v pesmi Muza. Prevedel jo je Tone Pavček, interpretirala jo bo Barbara Žefran.
Francoski renesančni pesnik Pierre de Ronsard (1524-1585) je bil velik opazovalec narave. Cvetlice, drevesa, pa tudi živali so vstopili v njegove lirske pesmi in postali predmet, metafora ali personifikacija njegovih čustev in razpoloženj. Tak je tudi sonet Moj ljubki slavček. Prevedel ga je Matej Venier, bere ga dramski igralec Matej Puc.
Neveljaven email naslov