Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ruski pesnik Andrej Voznesenski se je rodil 12. maja 1933, umrl pa je leta 2010. Prve pesmi je objavil konec petdesetih let in že kmalu razvil svoj značilni slog. Za njegovo poezijo so značilni moderne kategorije in podobe, ekscentrične metafore, kompleksen ritmični sistem in zanimiva zvočna podoba.
Parabolsko balado Andreja Voznesenskega je prevedel Tone Pavček. Leta 2003 jo je za Lirični utrinek interpretiral dramski igralec Vojko Zidar.
30 epizod
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Ruski pesnik Andrej Voznesenski se je rodil 12. maja 1933, umrl pa je leta 2010. Prve pesmi je objavil konec petdesetih let in že kmalu razvil svoj značilni slog. Za njegovo poezijo so značilni moderne kategorije in podobe, ekscentrične metafore, kompleksen ritmični sistem in zanimiva zvočna podoba.
Parabolsko balado Andreja Voznesenskega je prevedel Tone Pavček. Leta 2003 jo je za Lirični utrinek interpretiral dramski igralec Vojko Zidar.
Španski pesnik Jaime Gil de Biedma se je rodil leta 1929, umrl je leta 1990. Objavil je sedem pesniških zbirk, Slovenci ga poznamo po prevodih Cirila Berglesa. Tudi pesem Očitno je mogoče je prevedel Bergles, sporoča pa nam na lahkoten način zelo temeljne stvari o človeškem bivanju. Igralec Gregor Čušin, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2024.
Barbara Hanuš je pesnica, pisateljica, profesorica slovenščine in pedagogike in višja knjižničarka. Napisala je več knjig in slikanic za najmlajše, v njenem opusu pa najdemo tudi kako pesem, ki lahko polepša jutro. Na primer pesem V knjigarni. Interpretira Dragica Potočnjak. Produkcija 2024.
Kako izraziti neizrazljivo ali tisto, kar je lahko vse in nič z najmanj besedami? To je bistvo lirične pesmi, ki se mu skušajo bolj ali manj približati vsi pesniki. Tudi letos umrli hrvaški pesnik Danijel Dragojević s pesmijo Prihaja. Prevajalec Andrej Ilc, interpret Gregor Čušin. Posneto leta 2024.
Kako neverjetno težavno početje je pisanje pesmi, lahko ve in čuti samo tisti, ki je kdaj poskušal zapisati verz, verze, ki naj bi izrazili bistvo čutenega in povedanega, pa tudi vsega, kar ostaja zamolčano. O tem nam pripoveduje ruska pesnica Anna Andrejevna Ahmatova v pesmi Muza. Prevedel jo je Tone Pavček, interpretirala jo bo Barbara Žefran.
Francoski renesančni pesnik Pierre de Ronsard (1524-1585) je bil velik opazovalec narave. Cvetlice, drevesa, pa tudi živali so vstopili v njegove lirske pesmi in postali predmet, metafora ali personifikacija njegovih čustev in razpoloženj. Tak je tudi sonet Moj ljubki slavček. Prevedel ga je Matej Venier, bere ga dramski igralec Matej Puc.
Konstantin Kavafis, rojen leta 1863 v Aleksandriji, kjer je leta 1933 tudi umrl, je eden najpomembnejših grških pesnikov dvajsetega stoletja. Večino poezije je napisal po svojem štiridesetem letu. V pesmi Itaka ubeseduje globoka spoznanja o življenju, potovanju proti neznanemu cilju, ki mu on pravi Itaka, drugi pesniki pa kaj drugega, Kajetan Kovič morda Južni otok. Pesem Itaka je prevedel Ciril Bergles. Interpretira Barbara Žefran.
Maj je marsikdaj trenutek za ljubezen na prvi pogled − kaj je ljubezen na prvi pogled, približno vemo, kakšna pa je njena predzgodba, o tem piše Wisława Szymborska v istoimenski pesmi. Prevajalka Rozka Štefan, interpretka Mojca Ribič. Produkcija 2012.
Pesem je iz Sofoklejeve tragedije Antigona. V njej si veliki starogrški traged in pesnik postavlja vprašanje, kdo smo. Mi pa, ali se je do danes kaj spremenilo? Interpretira Pia Zemljič, prevajalec Kajetan Gantar. Produkcija 2017.
V poplavi slabih novic, o katerih se morda komu zdi, da postajajo vse pogostejše, hitro pozabljamo na preproste radosti, tiste, ki človeka držijo pri življenju, in velikokrat celo prijazno odpeljejo iz kake od življenjskih slepih ulic. O tem v svoji pesmi piše Bertolt Brecht. Interpretira Ljerka Belak, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2012.
V maju velikokrat odidemo od doma preveč ali premalo oblečeni, rahlo smo zmedeni ob pogledu v nebo in vremenskih napovedih. Res pa je, da maja tudi dežuje, tako je bilo že od nekdaj. In kako je majski dež občutil slovenski pesnik Vinko Beličič (1914–1999)? Interpretira Kristijan Muck. Produkcija 2011.
Neveljaven email naslov