Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podobno kot v Orwellovi Živalski farmi tudi roman Slava uveljavljene zimbabvejske avtorice NoViolet Bulawayo uporabi živalska bitja za raziskovanje zgodovine Zimbabveja od boja proti kolonializmu pa vse do neodvisnosti ter življenja pod koruptivno in nasilno vlado. Roman je pravzaprav nekakšna alegorija odstranitve Roberta Mugabeja z državnim udarom leta 2017 ter vzpona na oblast njegovega nekdanjega podpredsednika Emmersona Mnangagwe. Analizira zadnjih nekaj let pod novo oblastjo, v katerih je zimbabvejsko – v romanu pa Džidadino gospodarstvo močno trpelo, politične obljube novega režima pa so ostale neizpolnjene. Odlomek romana Slava je prevedla Petra Meterc.
Igralec Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Živa Bizovičar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Podobno kot v Orwellovi Živalski farmi tudi roman Slava uveljavljene zimbabvejske avtorice NoViolet Bulawayo uporabi živalska bitja za raziskovanje zgodovine Zimbabveja od boja proti kolonializmu pa vse do neodvisnosti ter življenja pod koruptivno in nasilno vlado. Roman je pravzaprav nekakšna alegorija odstranitve Roberta Mugabeja z državnim udarom leta 2017 ter vzpona na oblast njegovega nekdanjega podpredsednika Emmersona Mnangagwe. Analizira zadnjih nekaj let pod novo oblastjo, v katerih je zimbabvejsko – v romanu pa Džidadino gospodarstvo močno trpelo, politične obljube novega režima pa so ostale neizpolnjene. Odlomek romana Slava je prevedla Petra Meterc.
Igralec Aleš Valič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Živa Bizovičar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.
Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1957, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz bližnje zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja. Tako nastopajo v romanu Vpliv, ki je izšel leta 2014, favorit na predsedniških volitvah, predsednik skupine vojaške industrije, direktor notranje obveščevalne službe, sindikalist, ki je izginil po umoru svoje družine, priljubljen kitajski fotograf ... Povezavo med njimi mora odkriti agentka tajne službe Lorraine, njena preiskava poteka od Pariza prek Bretanije do Irske. Odlomek romana Vpliv je prevedla Tadeja Šergan. Igralec: Gorazd Logar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Sonja Strenar, režiser: Klemen Markovčič, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Izbor nove poezije Aleša Štegra prinaša pesmi z bivanjsko tematiko, ki odpirajo vprašanja medčloveške odtujenosti, identitete in osmišljevanja našega tukaj in zdaj, pa tudi pesmi z erotično in poetološko tematiko, začinjene s humorjem in ironijo. Novo Štegrovo poezijo odlikuje tudi zvočnost, h kateri poudarjeno pripomorejo precizen ritem, ki, ob drugem temelji na ponavljanju in stopnjevanju besed ter igranju z njihovim zvočnim potencialom. Interpret: Aleš Valič, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Tina Kozin, Vlado Motnikar, produkcija 2024.
Pred kratkim je v 94. letu starosti umrl ameriški postmodernistični pisatelj John Barth. Avtor dvajsetih knjig je v svojo književnost uvajal nove, inovativne literarne pristope. Njegovi romani so kompleksni in polni humorja, v njih pa je med drugim tematiziral umetnost pisanja. Zaposlovala ga je tudi literarna teorija. V slovenščini lahko beremo njegov roman Trgovec s tobakom. Prevajalca Izar Lunaček, Julija Potrč, interpret Matija Rozman, režiser Jože Valentič, tonski mojster Andrej Kocan, urednika oddaje Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka 2011.
Četrtega aprila je minilo sto deset let, odkar se je rodila Marguerite Duras, pisateljica, tudi scenaristka in avtorica dramskih besedil, ena najbolj branih sodobnih francoskih avtoric. Sprva je pisala realistične, po večini avtobiografske romane, nato je precej eksperimentirala, z zadnjimi nekaj besedili pa se je uvrstila med pisatelje novega romana. Zgodba Pisati je prva od petih zgodb z istoimenskim naslovom. Porodila se je ob snemanju dokumentarnega filma, v katerem Marguerite Duras razmišlja o pisanju in samoti, ki spremlja nastajanje njenih del. Roman Zamaknjenost Lol V. Stein, o katerem govori v besedilu Pisati, imamo tudi v slovenskem prevodu. Odlomek je prevedla Tadeja Šergaán. Iinterpretka Štefka Drolc, režija Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1998.
Ob 80. jubileju slovenskega avtorja Bogdana Novaka smo izbrali njegovo kratko zgodbo Kako je nona izpraznila posteljo iz zbirke Spomini na mojo mamo in njeno mladost v Trstu, izšle l. 2006. V njej se avtor spominja povojnih let v ljubljanski Rožni dolini in smrti none, ki pa je iz otroške perspektive ne prikazuje kot izrazito tragične, temveč kot sestavni del življenja. Intepretacija: Milan Štefe, glasbena oprema: Nina Kodrič, oblikovanje zvoka: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel, redaktorica: Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2017.
Ada Škerl je ena izmed slovenskih pesnic, ki je javnost žal ne pozna tako kot pesnikov legendarne zbirke Pesmi štirih: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca. Ti naj bi v času zapovedanega socialističnega realizma znova uvedli intimizem v liriko, čeprav je Ada Škerl knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Po njej so padali udarci "režimskega biča", kot je sama zapisala, ena izmed posledic pa je bilo dejstvo, da je za življenja izvrstna pesnica in prevajalka objavila samo tri pesniške zbirke za odrasle: poleg Sence v srcu še knjigo Obledeli pasteli in Temna tišina. Deset let po njeni smrti je v zbirki Kondor Mladinske knjige izšla knjiga z naslovom Speči metulji, v njej so zbrane vse njene pesmi, tudi sto pesmi iz zapuščine. Iz velikega dela opusa Ade Škerl smo izbrali nekaj pesmi, ki jih na radijskih valovih jih še nismo slišali. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.
Drugi april je svetovni dan mladinske književnosti. Izbran je bil po rojstnem dnevu danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Ob tej priložnosti smo za Literarni nokturno izbrali njegovo pravljico Polž in vrtnica. Prevod Silvana Orel Kos, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek. Produkcija 2013.
Prvi april je dan norcev in kaj bi bilo primerneje, kot da temu dnevu posvetimo najbolj znano delo holandskega renesančnega misleca in humanista Erazma Rotterdamskega. Ta je leta 1508 potoval iz Italije v Anglijo in da ne bi zapravljal časa, je med tem napisal in svojemu prijatelju Thomasu Moru posvetil drobno knjižico z naslovom Hvalnica norosti. Pisanje je zmes satire in filozofije in zajedljiva kritika družbe, v kateri je Erazem Rotterdamski neizprosen do vladarjev, cerkvenih in posvetnih, in do neumnosti, ki spremlja celotno človeško življenje. Neumnost, ki piše Hvalnico v prvi osebi, se v njej pojavi v različnih preoblekah. Izbrali smo nekaj njenih uvodnih misli. Prevajalec Anton Sovre, redaktor prevoda Branko Madžarevič, interpretka Violeta Tomič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus, Matej Juh. Produkcija 2013.
Odlomek daljše pesnitve, ki se začenja z verzom "Učenik, Mojster pevec", je napisal libanonski pesnik, pisatelj in slikar Kahlil Gibran, verjetno najbolj poznan po knjigi Prerok. Ta je, med drugim, ena najbolje prodajanih knjig vseh časov. Gibran, vzgajan v krščanskem maronitskem izročilu, je napisal tudi knjigo z naslovom Jezus, sin človekov, ki jo imamo v slovenskem prevodu Borisa Šinigoja. V njej niza pripovedi ljudi, ki so z Jezusom živeli, o tem, kako so ga spoznali in ga doživeli. Zadnji izmed njih je Mož iz Libanona, devetnajst stoletij pozneje pa bi bil to lahko avtor sam. Interpretacija Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2018.
Pesnik, pisatelj, publicist in urednik Jurij Paljk se je rodil leta 1957 v Velikih Žabljah na Vipavskem, a od leta 1978 živi v Italiji blizu Ogleja, kjer je dejaven član slovenske narodne skupnosti. Objavil je več proznih in pesniških knjig, v svojih besedilih se pogosto posveča drobcem iz vsakdanjega življenja, ki jih večina prezre, on pa v njih najde globlje pomene. V besedilu O pirhih se spominja svojega doživljanja velike noči v krogu družine in se ob tem sprašuje, kako bi svojim otrokom danes razložil pomen in simbolno vrednost velikonočnih pirhov. Avtor literarnega dela: Jurij Paljk, režiser: Klemen Markovčič, interpret: Milan Štefe, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tina Kozin, produkcija 2008.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov