Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ada Škerl: Pesmi

03.04.2024

Ada Škerl je ena izmed slovenskih pesnic, ki je javnost žal ne pozna tako kot pesnikov legendarne zbirke Pesmi štirih: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca. Ti naj bi v času zapovedanega socialističnega realizma znova uvedli intimizem v liriko, čeprav je Ada Škerl knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Po njej so padali udarci "režimskega biča", kot je sama zapisala, ena izmed posledic pa je bilo dejstvo, da je za življenja izvrstna pesnica in prevajalka objavila samo tri pesniške zbirke za odrasle: poleg Sence v srcu še knjigo Obledeli pasteli in Temna tišina. Deset let po njeni smrti je v zbirki Kondor Mladinske knjige izšla knjiga z naslovom Speči metulji, v njej so zbrane vse njene pesmi, tudi sto pesmi iz zapuščine. Iz velikega dela opusa Ade Škerl smo izbrali nekaj pesmi, ki jih na radijskih valovih jih še nismo slišali. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.


Literarni nokturno

43 epizod


Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.

Ada Škerl: Pesmi

03.04.2024

Ada Škerl je ena izmed slovenskih pesnic, ki je javnost žal ne pozna tako kot pesnikov legendarne zbirke Pesmi štirih: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca. Ti naj bi v času zapovedanega socialističnega realizma znova uvedli intimizem v liriko, čeprav je Ada Škerl knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Po njej so padali udarci "režimskega biča", kot je sama zapisala, ena izmed posledic pa je bilo dejstvo, da je za življenja izvrstna pesnica in prevajalka objavila samo tri pesniške zbirke za odrasle: poleg Sence v srcu še knjigo Obledeli pasteli in Temna tišina. Deset let po njeni smrti je v zbirki Kondor Mladinske knjige izšla knjiga z naslovom Speči metulji, v njej so zbrane vse njene pesmi, tudi sto pesmi iz zapuščine. Iz velikega dela opusa Ade Škerl smo izbrali nekaj pesmi, ki jih na radijskih valovih jih še nismo slišali. Igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2024.


29.05.2024

Aleš Šteger: Na kraju zapisano 10

Na kraju zapisano, besedilo Aleša Štegra, je zadnje izmed petih del, nominiranih za Cankarjevo nagrado, ki jo bodo letos podelili 30. junija ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Knjiga Aleša Štegra je nastajala dvanajst let na dvanajstih različnih koncih sveta, na katerih se je pisec vsakokrat prepustil dvanajsturnemu pisanju brez prekinitev. Kot so zapisali v obrazložitvi nominacije, ta "svojevrstna zbirka potopisov s štirih celin in vsaj desetih jezikovnih področij z vloženimi avtorjevimi fotografijami predstavlja tok zavesti zapisovalca v vrtincu neumljive sodobnosti". Avtor se v njej sprašuje, "kje je danes mesto pisatelja, kakšno je danes lahko pisanje in kaj je književnost 21. stoletja". Izbrali smo deseto destinacijo po vrsti s podnaslovom: Magellanov preliv, Punta Arenas in Porvenir, Čile. V njej avtor ob pihanju močnega vetra, ki briše marsikaj, ugotavlja, da je meja med znotraj in zunaj, vsaj z gledišča pesnika, nenavaden ali celo zmoten koncept, ob nedavni pandemiji pa je izvedel, kaj pomeni imeti Pinocheta v genih. Interpret je Gregor Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.


28.05.2024

Pia Prezelj: Težka voda

Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, zdaj pa je z njim nominirana še za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo posebni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, zaznamujejo posledice preteklosti in nejasna prihodnost. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.


27.05.2024

Mateja Gomboc: Gorica

Nominiranka za Cankarjevo nagrado. Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da v leposlovju mojstrsko odpira vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo ukvarjati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji romaneskni protagonist, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Romaneskni čas obsega skoraj osemdeset let, od 1942 dalje do današnjih dni, gre torej za razburkano obdobje, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo prek osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc ustvari vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le skozi posamezne zgodbe svojih prebivalcev. V izbranem odlomku skozi oči Dore doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2023.


26.05.2024

Denis Škofič: Tuskulum

Nominiranec za Cankarjevo nagrado. Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija 2024.


25.05.2024

Anja Mugerli: Pričakovanja

Nominiranka za Cankarjevo nagrado, nagrado kritiško sito in kresnika. Slovenska pisateljica Anja Mugerli je lani izdala roman z naslovom Pričakovanja. Njen prvi z naslovom Spovin je izšel leta 2017, sledili sta mu še dve zbirki kratkih zgodb. Za zadnjo z naslovom Čebelja družina je prejela nagrado Evropske unije za književnost. V romanu Pričakovanja spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, a ga po naravni poti ne moreta imeti. Tankočutno pisanje razgrne stisko žensk in parov, ki se spprijemajo z neplodnostjo in postopki umetne oploditve. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.


24.05.2024

Branka Jurca: Rodiš se samo enkrat

Branka Jurca (1914-1999) je svojo ustvarjalno moč namenila predvsem mladim; podpisala se je pod številne črtice, povesti, kratke zgodbe in romane, ki so ji prinesli sloves priljubljene mladinske pisateljice. Njen opus je pester ter raznovrsten v tematskem in slogovnem pogledu, med njena najboljša dela pa kritiki prištevajo roman Rodiš se samo enkrat. Prav z odlomkom tega romana se spominjamo 110. obletnice njenega rojstva. Jurca v njem z duhovito, rahločutno in lirično pripovedjo opisuje Maribor po prvi svetovni vojni. Režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Nina Valič; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2004.


23.05.2024

Claudia Rankine: Državljanka

Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka. Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.


22.05.2024

Thomas Bernhard: Potonjenec

Eden najbolj znanih avstrijskih pisateljev Thomas Bernhard je vedno znova vznemirjal domačo in svetovno javnost. Njegova prezgodnja smrt leta 1989 je pretrgala bogato ustvarjalno pot umetnika, ki je svoje življenje v celoti podredil literarnemu ustvarjanju. Bernhard je leta 1975 objavil prvo izmed petih avtobiografskih knjig z naslovom Vzrok. Zadnja, Otrok, je izšla leta 1982. Tej je sledil kratek roman Wittgensteinov nečak, v katerem je opisal svoje prijateljstvo z nečakom slavnega Ludwiga Wittgensteina. Roman Der Untergeher iz leta 1983, po slovensko Potonjenec, pa po svoje nadaljuje tradicijo Bernhardove biografske proze. V njem avtor opisuje usodno prijateljstvo treh genialnih pianistov, ki so se srečali na salzburškem Mozarteumu. Eden izmed njih je znameniti Glenn Gould, ki je s svojo nadarjenostjo uničil druga dva. Bernhard in Gould se nista nikoli srečala, vemo le, da je bil Bernhard velik občudovalec Goulda in da je bil na njegovem koncertu v Salzburgu. Prevajalka je Lučka Jenčič, interpret Branko Jordan, režiser Jože Valentič, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Strojan in Matej Juh. Produkcija leta 2010.


21.05.2024

Andrzej Sosnowski: Drugo lahko počaka

Andrzej Sosnowski (1959) je pesnik, esejist, prevajalec in predavatelj ameriške književnosti na Univerzi v Varšavi. Njegov pesniški in prevajalski opus je precej obsežen ter za poljski literarni prostor pomemben in vpliven. Za njegove pesmi pa je značilno, da pozornost usmerjajo k jeziku oziroma raziskovanju različnih pomenov v njem. V njegovi poeziji se tako mešajo različne realnosti, vsakdanja se na primer ne razlikuje od sanjske. Objavljamo pet pesmi, ki jih je avtor pred leti že predstavil na festivalu Dnevi poezije in vina. Prevedel Primož Čučnik, interpret Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.


20.05.2024

Bojan Vasić: Oddaljevanje

Bojan Vasić (1985) je srbski pesnik, prozaist in kritik. V slovenščini je leta 2015 v prevodu Varje Balžalorsky Antić v dvojezični izdaji izšel njegov prvenec Srča/Črepinje (Kulturni center Danilo Kiš). Vasić je do zdaj objavil roman in osem pesniških zbirk, zadnjo, Oddaljevanje, leta 2022. V tej knjigi upesnjuje trenutke, ujete v prostore med Donavo in Beogradom. V pesmih se zato mešajo urbane slike s slikami narave skozi pesniški postopek kadriranja in tako tudi podrobnosti, ujete v pesmih, prikažejo edinstvenost nekega trenutka. Objavljamo šest Vasićevih pesmi iz omenjene pesniške zbirke. Prevedla Natalija Milovanović, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.


19.05.2024

Vesna Lemaić: Nič ni, nič ni

V oddaji Literarni nokturno predstavljamo kratko zgodbo z naslovom Nič ni, nič ni slovenske avtorice Vesne Lemaić. Pisateljica, rojena leta 1981, je svojo pisateljsko pot začela leta 2008 z večkrat nagrajenim kratkoproznim prvencem Popularne zgodbe, ki sta mu sledila romana Odlagališče in Kokoška in ptiči. Leta 2018 je izšla njena druga zbirka zgodb Dobrodošli, leta 2022 pa tretja zbirka z naslovom Trznil je, odprla je oko. Zgodba Nič ni, nič ni je ena izmed njenih prvih zgodb. Avtorica se je v njej mojstrsko vživela v otrokovo doživljanje težavnih družinskih razmer. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2008.


18.05.2024

Richard Brautigan: V tvoji svetilki je tema

Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan, rojen leta 1935 v Tacomi, se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. A že po letu 1972 se je umaknil iz javnega življenja in se preselil v odmaknjen predel Bolinasa v Kaliforniji, kjer je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Čeprav je bil za časa življenje bolj znan po svojih proznih delih, s katerimi je požel mednarodno slavo, je svojo literarno pot začel kot pesnik. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratkih zgodb in deset romanov. Njegov svojevrsten otožni humor, nadrealistični domišljijski preskoki, skoraj otroška naivnost in igrivost v celoti prežemajo vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Objavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Rommel se pelje globoko v Egipt (1970). Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.


17.05.2024

Brigitte Giraud: Te že pogrešam

Francoska pisateljica Brigitte Giraud se je rodila v Alžiriji, živi in dela pa v Lyonu. Veliko prepoznavnost je doživela že z zbirko kratkih zgodb leta 2007 z naslovom Ljubezen je zelo precenjena, predlani pa z romanom Živeti hitro. Za obe deli so jo nagradili z Goncourtovima nagradama. Te že pogrešam je rahlo humorno obarvana zgodba iz omenjene zbirke in tako kot preostalih enajst iz nje govori o koncu neke ljubezni. Prevajalka Tanja Ahlin, interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


16.05.2024

Laura Riding Jackson: Ena jaz

Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.


15.05.2024

Alice Munro: Resnično življenje

Umrla je kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka Alice Munro. Rodila se je v jugozahodnem Ontariju kot Alice Ann Laidlaw leta 1931. V Ontariju je prejela dveletno štipendijo za študij angleškega jezika in se najprej preživljala z različnimi deli: bila je natakarica, obiralka tobaka, knjižničarka in knjigarnarka. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in si svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Njene zgodbe so pogosto čudaške, včasih bizarno banalne, vendar se iz njih lahko učimo, kako živeti, ne da bi nas pri tem pohodila usoda ali odplavil napačen življenjski tok. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Prevajalka Lea Flis, režiser Marko Bratuš, interpretka Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2007.


14.05.2024

Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.


13.05.2024

Barbara Cerar: Pretežno jasno

Barbaro Cerar, dramsko igralko in prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, poznamo iz številnih vlog na odru, pa tudi iz filmov in s televizije. V slovensko leposlovje je stopila šele nedavno s prvencem Pretežno jasno; ta pripoveduje glavni junakinji Olgi, ki jo zapusti partner, ona pa ugotovi, da je noseča. "Roman Barbare Cerar je preprosto odličen. Svež, barvit, dinamičen, jezikovno bogat, igriv, predvsem pa duhovit. Morda na trenutke trpko duhovit," je zapisal pisatelj Vinko Möderndorfer. Besedilo avtorica tudi interpretira. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2024.


12.05.2024

Edgar Allan Poe: Zvezda večernica

Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.


11.05.2024

Ksenija Medved: napisala sem roman

Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.


10.05.2024

Bulat Šavlovič Okudžava: Ruske pesmi

Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.


Stran 1 od 3
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov