Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
James Herriot, ki je živel v letih od 1916 do 1995, je bil predvsem veterinar. Rodil se je v Sunderlandu, študiral je na Škotskem, v Glasgowu, kot veterinar pa je vse življenje delal v Yorkshiru. Svoje prigode je sčasoma začel zapisovati in nastala je knjiga njegovih spominov Vsa bitja, velika in majhna, ki je med angleškimi bralci priljubljena še danes. Prvič je izšla na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, doživela pa je tudi televizijski priredbi.
James Herriot je humorno in s prisrčno samoironijo popisoval, kaj se mu je zgodilo na njegovih poteh od kmetije do kmetije.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz prvega poglavja knjige, v katerem se Herriot kot začetnik sooči s težavno telitvijo – pa tudi z redkobesednima kmetoma in prepametnim stricem.
Prevod Staša Grahek,
interpretacija Matej Puc,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2023.
42 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
James Herriot, ki je živel v letih od 1916 do 1995, je bil predvsem veterinar. Rodil se je v Sunderlandu, študiral je na Škotskem, v Glasgowu, kot veterinar pa je vse življenje delal v Yorkshiru. Svoje prigode je sčasoma začel zapisovati in nastala je knjiga njegovih spominov Vsa bitja, velika in majhna, ki je med angleškimi bralci priljubljena še danes. Prvič je izšla na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, doživela pa je tudi televizijski priredbi.
James Herriot je humorno in s prisrčno samoironijo popisoval, kaj se mu je zgodilo na njegovih poteh od kmetije do kmetije.
Izbrali smo nekaj odlomkov iz prvega poglavja knjige, v katerem se Herriot kot začetnik sooči s težavno telitvijo – pa tudi z redkobesednima kmetoma in prepametnim stricem.
Prevod Staša Grahek,
interpretacija Matej Puc,
glasbena oprema Luka Hočevar,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2023.
Pesnik, pripovednik, dramatik – Franjo Frančič v vseh teh vlogah vedno neposredno in brezkompromisno pripoveduje o družinskih travmah, družbeni neusmiljenosti, ljubezni, smrti in še čem. Nedavno je bila ena od njegovih zgodb uvrščena v ožji izbor za nagrado lastovka, v svojem najnovejšem delu Evtanazija ali stražar, kdaj bo noč? pa med drugim obravnava v zadnjem času žgočo naslovno temo. Poslušali bomo odlomek z začetka dela. Interpret je Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2023.
Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza (1955) ima izjemno bogat umetniški opus. Sodeloval je tudi pri mnogih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. Objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama (2001), ki na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme. Interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922–1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, na primer Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar je danes eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril samosvoj in prepoznaven izraz. Objavljamo sedem njegovih pesmi iz knjige Oporoka spečega (LUD Šerpa, 2004). Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.
Saša Kveder je v romanu Tokrat bo drugače opisala pretresljivo in bolečo izkušnjo mame narkomana, zasvojenega s trdimi drogami. Njen roman je izšel pri knjigotrštvu Buča, v Nokturnu pa lahko vsaj nekoliko občutimo njeno stisko. Nikar ne zamudite. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.
Lužiškosrbski književnik Jakub Bart - Ćišinski (1856–1900) je bil po poklicu katoliški duhovnik. Kot književnik je pisal didaktično, religiozno, domoljubno in ljubezensko poezijo ter o naravi. Napisal je tudi prvi lužiškosrbski roman z naslovom Narodnjak in odpadnik ter več dram. Nekaj njegovih pesmi, objavljenih v zbirki Narava in srce leta 1889 v Budyšinu, v Literarnem nokturnu interpretira Boris Ostan. Avtor literarnega dela Jakub Bart - Ćišinski, avtor prevoda Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2006.
Philippe Delaveau (1950) je francoski pesnik, prevajalec in likovni kritik. Po nekajletnem življenju in delu v Londonu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pod vplivom angleške poezije odmaknil od formalističnega pisanja, ki je takrat prevladovalo med francoskimi avtorji, in odkril svoj lastni pesniški glas. Med njegovimi pesniškimi vzorniki so pesniki, kot so T. S. Eliot, Paul Claudel, Pierre Reverdy, Jacques Réda in Jean Grosjean. V svoji poeziji skuša najti ravnovesje med modernostjo in tradicijo; pesnik je zanj nekakšen »čuvaj« sveta, pesništvo pa paradoksalna aktivnost, ki upoveduje tisto brezkončno in hkrati minljivo v stvareh, bitjih in svetu. Je avtor več kot dvajsetih zbirk in prejemnik številnih literarnih nagrad, med drugim vélike nagrade za poezijo leta 2000, ki jo podeljuje Francoska akademija. Izbor pesmi je narejen iz zbirke Zaljubljeni čuvaj (Le veilleur amoureux; Gallimard, 1993).
Miroslav Válek - živel je med letoma 1927 in 1991 - je eden osrednjih slovaških pesnikov 20. stoletja. Ko je na Češkoslovaškem nastopilo kratko obdobje družbenopolitične odjuge, je leta 1959 objavil danes kultno zbirko Dotiki. Bil je eden prvih slovaških pesnikov, ki so odstopili od shematičnega pisanja; takoj je postal zgled celemu rodu pesnikov. V šestih letih do leta 1965 je izdal svoje ključne štiri pesniške zbirke, danes znane kot "štiri knjige nemira". Prinašajo eksistencialno izostreno, pretresljivo človeško izkušnjo, ki jo oklepa zavedanje nedavne ujme druge svetovne vojne in nove, še pogubnejše grožnje jedrske kataklizme. V njih Miroslav Válek vse bolj opušča zaprte pesniške oblike in se pomika k zapletenejšim kompozicijam, kjer so lirske prvine in epske linije v dramatičnem konfliktu. Nocojšnja pesnitev je iz pesnikove druge zbirke Privlačnost iz leta 1961; na Slovaškem je že desetletja nepogrešljiva v šolskih učbenikih, izhaja iz avtorjeve vojne izkušnje, spomina na gimnazijsko ljubezen, ki jo je naposled pogubil antisemitizem. To temo pesnik stopnjuje v intenzivno spraševanje o strahu, ogroženosti, solidarnosti, izdaji, trpljenju, resnici in revizionizmu, zvestobi, s končno idejo doma in varnosti. Izbor in prevod Andrej Peric, interpretacija Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič smo do nedavnega poznali predvsem kot literarno zgodovinarko in teoretičarko, v zadnjem času pa se je ljubiteljem leposlovja prepričljivo predstavila tudi kot pesnica. Izbor njene nove poezije potrjuje, da je slovenski pesniški prostor bogatejši za pronicljiv, subtilen, samosvoj ženski glas, ki se drugemu približuje spoštljivo in z empatijo, sebi pa duhovito in samokritično. Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanima neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. Režiserka: Špela Kravogel, interpretka: Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija: 2023.
Britanski humoristični pisatelj Pelham Grenville Wodehouse je v svojih knjigah po večini pisal o angleški visoki družbi pred prvo svetovno vojno. Najbolj znan je po pripovedih o prebrisanem služabniku Jeevesu, odlično pa se je znal vživeti tudi v ženske like. V oddaji Literarni nokturno, v sklopu cikla Na valovih humorja, predstavljamo njegovo kratko kratko zgodbo z naslovom Nepopolna zbirka. Prevajalec: Matej Juh, interpret: Matej Puc, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Marko Miklič, urednik oddaje: Matej Juh, leto nastanka: 2015.
Dolly Alderton je večkrat nagrajena britanska novinarka, režiserka, kolumnistka Sunday Timesa, avtorica podcasta o sodobni popkulturi in aktualnih temah The High Low. Njena knjiga Vse, kar vem o ljubezni je leta 2018 prejela britansko National Book Award, Sunday Times pa jo je razglasil za žepno knjigo leta. Avtorica v njej na duhovit način odkrito pripoveduje o svojem ljubezenskem življenju, o prijateljstvih, tudi izgubah. Izbrali smo fiktivno pismo gostom, ki jih Dolly Alderton povabi na večerjo in zabavo. Prevajalka Maja Kogej, interpretira dramska igralka Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2023.
Jacob Ludwig Karl Grimm je umrl 20. septembra leta 1863, torej pred natanko 160 leti. Skupaj z mlajšim bratom Wilhelmom sta bila erudita, folklorista, jezikoslovca, med drugim veljata za utemeljitelja germanistike in modernega nemškega jezika. Bolj znana pa sta kot zapisovalca in zbiralca ljudskih pesmi, pravljic in bajk. Svojo prvo zbirko pravljic sta izdala leta 1812, pravljice sta potem prenavljala vse do leta 1857, ko sta izdala sedmo izdajo, na katero se opira tudi prevod Grimmovih pravljic Polonce Kovač. Ta je pri Mladinski knjigi izšel leta 1993. Iz te zbirke smo za oddajo izbrali pravljici Trije jeziki in Krojač v nebesih. Prevajalka: Polonca Kovač; dramska igralca: Tomaž Gubenšek in Martina Maurič Lazar; režiserka: Ana Krauthaker; glasbena oprema: Cvetka Bevc; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Slovenski pesnik Milan Dekleva je v pesniški zbirki z naslovom Ko me ne bo, bom spet prišla do vas združil moči s pevko Vesno Zornik in ustvaril kantato za osamljeni ženski glas. Pesnik se je prvič spopadel z glasbeno-poetično formo kantate, ki govori o trojanski svečenici Kasandri, obdarjeni z jasnovidnostjo in obenem s prekletstvom, da njenim prerokbam nihče ne verjame. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke, ki je izšla v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija in založbo Pivec. Kantata na CD-nosilcu je priložena knjižni izdaji, pri ZKP RTV Slovenija pa je na voljo kot digitalni album. Posnetek kantate je nastal poleti leta 2021 v studiu 26 Radia Slovenija, knjižno izdajo pa dopolnjujejo ilustracije Milanke Fabjančič. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2023.
Sonja Votolen je slavistka in anglistka, vrsto let je delala kot učiteljica angleščine na Osnovni šoli Slivnica. Izpopolnjevala se je tudi v tujini – v Glasgowu, Dublinu, Londonu, Yorku in Parizu. Piše priročnike za učenje tujih jezikov, strokovne pedagoške članke, recenzije in literarne kolumne. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v različnih literarnih revijah. Njeno poezijo lahko beremo tudi na spletnih portalih Vrabec anarhist in Poetry.net, na katerem objavljajo pesniki z vsega sveta. Ob poeziji ustvarja tudi izpovedno prozo, dramska besedila in zgodbice za otroke. Na več mednarodnih natečajih za poezijo in pesništvo je bila uvrščena med finaliste. "Od trav do peska" je ciklus njenih ljubezenskih pesmi. Interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Sedemnajstega septembra 1883 se je v Rutherfordu v New Jerseyju rodil ameriški pesnik William Carlos Williams. Njegova zgodnja lirika je nastajala v duhu imagizma, pozneje se je približal avantgardnemu eksperimentiranju, nazadnje pa je razvil svojevrsten objektivizem v prikazovanju vsakdanjega življenja. Izbrali smo šest Williamsovih pesmi iz cikla z naslovom Slike iz Brueghla. Cikel desetih pesmi temelji na slikah flamskega slikarja Pietra Brueghla starejšega. Pesmi sodijo v Williamsovo zadnjo zbirko iz leta 1962 (umrl je leto dni pozneje) z naslovom Slike iz Brueghla in druge pesmi. Pesniška zbirka je bila po pesnikovi smrti nagrajena s Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Prevod Miha Avanzo, intepretacija Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2013. Urednica oddaje Staša Grahek.
Latvijska pisateljica Inga Abele se je rodila leta 1972 v Rigi. Leta 2006 je bila gostja mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Dve leti pozneje smo v slovenščini dobili njeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Tihožitje z granatnim jabolkom v prevodu Maje Kraigher, sicer pa je tudi avtorica treh romanov in več dramskih besedil. Prevajalka: Anja Uršič, interpret: Željko Hrs, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2006.
Zgodbe slovenskih Istranov primorske avtorice Nelde Štok Vojska so pisane pretežno v istrskem narečju. Podpisala je tri zbirke tovrstnih 'štorij', ki jih ob domačem istrskem narečju odlikujeta še blaga ironija in trpka melanholija. Avtorica literarnega dela: Nelda Štok Vojska, režiser: Marko Bratuš, interpretka: Neda Rusjan Bric, glasbeni opremljevalec: Gregor Stermecki, mojster zvoka: Mirko Marinšek, produkcija 2007.
Slovenska pisateljica, esejistka in dramatičarka Alenka Goljevšček-Kermauner (1933-2017) je odraščala v Rožni dolini v Ljubljani, študirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti in diplomirala na temo Spinozova etika. Delala je kot profesorica na Klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je poučevala filozofijo in sociologijo. Najbolj znana je po svojih igrah in pravljicah za otroke: največji uspeh je doživela z družbenokritično komedijo Pod Prešernovo glavo leta 1985, ki je bila kar 150-krat zaporedno razprodana, uprizorili pa so jo tudi v Zagrebu in Beogradu. Spominjamo pa se je z njenim močno priljubljenim delom iz leta 1974 – odlomkom prve izmed pravljic Čudozgode z naslovom Pravljični gozd. Interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Ameriški pisatelj Paul Bowles (1910–1999) je postal priljubljen po uspehu filma, ki ga je Bernardo Bertolucci posnel po njegovem romanu Zavetje neba, v slovenskem prevodu Čaj v Sahari. Tanger je bil petdeset let Bowlesovo mesto, tudi mitični kraj svojega časa, obarvan z dekadenco in koloritom Magreba, v katerega je umeščena večina Bowlesovega pisanja, romanov in kratkih zgodb. Je primerno ozadje za doživljanje glavnih junakov, ki dvomijo o uveljavljenih moralnih normah in družbenih običajih Zahoda. Prevajalec Andrej Blatnik, interpret Gorazd Logar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Maja Žel Nolda, Matej Juh. Produkcija 2010.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Tatjana Plevnik se je v ožji krog uvrstila že z zgodbo Déjà vu - poslušate jo lahko na naših spletnih stranih. Motiv pa tokrat ni umetna inteligenca, ampak sodobno mitološki - volkodlak. Avtorica v zgodbi spretno preplete fantastični motiv s perečo aktualno problematiko spolnih zlorab in njihovih posledic. S tem postopkom ustvari napetost prave minikriminalke, ki pa z vsebino pripovedi zareže globoko in ves čas razbija omenjeni fikcijski okvir. Interpret Saša Tabaković, režiserka Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh, posneto leta 2023.
Ožji izbor za nagrado lastovka 2023. Jerneja Fišer je najprej delala kot splošna zdravnica, potem pa kot mikrobiologinja. Pravi, da sta jo vedno privlačila tako nevidni svet, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom, kot nevidna tvarina okoli nas. S pripovedovanjem skuša ujeti vsaj njeno sled v besede, da ne zbeži, da zaživi. Zgodba Na poti je njen majhen delček, še dodaja. Uspela ga je ujeti, izraziti v besedah, ki lahko prestopijo njeno nevidno mejo. In kako se je sploh domislila zgodbe o ženski na poti? "Koraki na mojih vsakdanjih sprehodih so v nekem trenutku začeli slediti korakom tisočerih ljudi na poti. Tako sem hodila tudi eno njihovih zgodb in jo napisala." Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.
Neveljaven email naslov