Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Literarni nokturno

23.11.2023

Pisatelj in dramatik Tone Partljič je v zbirki kratke proze General oživil deset drobcev iz življenja Rudolfa Maistra. Zgodbica O, jaz ne spim ne govori o njegovem legendarnem prevzemu oblasti v Mariboru ali o bojih za severno mejo, pač pa je postavljena v leto 1923, ko je bil predčasno prisilno upokojen. Urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Saška Rakef, igralec: Aleš Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar Produkcija leta 2023.


Literarni nokturno

43 epizod


Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.

Literarni nokturno

23.11.2023

Pisatelj in dramatik Tone Partljič je v zbirki kratke proze General oživil deset drobcev iz življenja Rudolfa Maistra. Zgodbica O, jaz ne spim ne govori o njegovem legendarnem prevzemu oblasti v Mariboru ali o bojih za severno mejo, pač pa je postavljena v leto 1923, ko je bil predčasno prisilno upokojen. Urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Saška Rakef, igralec: Aleš Valič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar Produkcija leta 2023.


29.02.2024

Jacques Dupin: Razpokana beseda

Jacques Dupin je bil francoski pesnik in likovni kritik. Rodil se je leta 1927 v Privasu v južni Franciji, družina pa se je leta 1950 preselila v Pariz, kjer je Dupin pod pokroviteljstvom slovitega pesnika Renéja Chara izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pepelnik potovanja. Leta 1966 je skupaj z nekaterimi pesniki, med drugim Andréjem du Bouchetom, Yvesom Bonnefoyem in Paulom Celanom, ustanovil vplivno literarno revijo L'Éphémère. Dupin je bil velik ljubitelj likovne umetnosti; prijateljeval je s številnimi slikarji in kiparji, o katerih je tudi veliko pisal, recimo o Albertu Giacomettiju, Joanu Miróju in Antoniju Tàpiesu. Premišljevanje o likovni umetnosti je oplajalo tudi njegovo poezijo; vznikanje in brisanje pisave, tema in svetloba, telo in prostor so samo nekateri izmed Dupinovih pogostejših motivov. Čeprav ni bil veliko prevajan (v angleškem jeziku so izšli samo izbori pesmi), velja za enega najpomembnejših francoskih pesnikov 20. stoletja. Umrl je v Parizu leta 2012. Izbor njegove poezije je pripravila Zarja Vršič. Avtorica prevoda: Zarja Vršič, režiser: Klemen Markovčič, interpret: Branko Jordan, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.


28.02.2024

Samo Rugelj: Samo močni preživijo

Lani je izšel nov roman slovenskega pisatelja, knjižnega založnika, urednika ter avtorja knjig s področja filma in založništva Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Spomnimo, da se je Samo Rugelj s svojim prejšnjim romanom Resnica ima tvoje oči uvrstil med nominirance za nagrado kresnik. Zgodbo novega romana začne srednjeletni Sebastjan, ki svojega sina Žana, ki je pravkar dopolnil osemnajst let, obdari z enotedenskim potepanjem po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Ker Žan že dolgo živi pri mami, si je oče zamislil, da bi ob sinovi polnoletnosti skupaj okusila prvinsko odmaknjenost ameriških narodnih parkov, se udeležila rockovskega koncerta Brucea Springsteena, ob tem pa obiskala še nekaj ključnih zgodoviniskih lokacij. Pot ju tako vodi od puščavskega območja, kjer so si med drugo svetovno vojno prizadevali izdelati prvo atomsko bombo, pa do vesoljskega nadzornega centra v Houstonu, iz katerega so na Luno poslali prvega človeka. Sprva brezskrbno potovanje, na katerem so pred njima samo ravna in samotna cesta ter njuni pogovori, se počasi začne spreminjati v razkrivanje očetovih skrivnosti. Od tu ni daleč do trenutka, ko je Žan postavljen pred preizkušnjo, ki od njega zahteva vse, kar zmore. Izbrali smo odlomek z začetka drugega dela romana z naslovom Na cesti, ki ga uvede citat Lewisa Carrolla: "Če ne veš, kam greš, zaleže vsaka cesta". Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.


27.02.2024

I. G. Plamen: Parjenje čevljev

Iztok Geister, rojen leta 1945, je pesnik, pisec kratkih zgodb in radijskih iger, esejist, publicist, ekolog in ornitolog. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil med ustanovitelji konceptualistične umetniške skupine OHO. Geister je v tistem času ustvarjal s psevdonimom I. G. Plamen in je bil zavezan konkretni poeziji. Pri nas so bili pesniki, ki so pisali konkretno poezijo, povezani predvsem z omenjeno skupino. Zanjo pa je bilo značilno, da je izhajala v zbornikih, v katerih sta bila v ospredju avtorska anonimnost in prepletanje slikovnih in pomenskih komponent. Pozneje so nekateri pesniki izdali pesniške zbirke. Med njimi je bil tudi Geister, ki je leta 1968 izdal zbirko Žalostna majna, nekaj let za njo, leta 1977, pa še zbirko Parjenje čevljev. Ta je v celoti sestavljena iz štirivrstičnih oziroma dvokitičnih pesmi, ki vsebujejo le osem besed in nimajo naslovov. Gre za pesniški eksperiment, ki stavi na igranje s pomenom in – na nekaterih mestih – zvočnostjo besed. Objavljamo šestnajst pesmi iz te zbirke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.


26.02.2024

Uroš Marolt: Izrekanje totema

V ciklu Izrekanje totema Uroš Marolt prek opisov pokrajine, beline, tišine, narave s samosvojim pesniškim pristopom načenja temeljna eksistencialna vprašanja. Tudi vprašanja pesnenja – lirika je bila v osnovi izrekanje sebe, Marolt v to presenetljivo in prepričljivo vplete motiv totema. V novem ciklu sicer ostaja zvest svojemu pesnenju, oziroma, kot je Ivan Dobnik natančno zapisal, "poetiki iskanj, raziskovanj, videnj, sanj in razpoloženj". Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


25.02.2024

Milan Vincetič: Retuše

Pesniški prizori, ki jih bolj kot z razumom dojemamo s slutnjo in čuti. Igralec: Kristijan Muck, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Režiserka: Ana Krauthaker. Produkcija: 2008.


24.02.2024

Samuel Beckett: Molloy (Sesanje kamnov)

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapetljaji, med drugim vedno hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Izbrali smo enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Prevajalec Aleš Berger, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Vladimir Jovanović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.


23.02.2024

Meta Rainer: Modri spominček

Pesnica in prevajalka Meta Rainer je pisala predvsem pesmi za mladino – humorne in igrive. Objavila jih je v več zbirkah, leta 1992 pa je izšla še knjiga satir in humoresk. Pesmi za odrasle ni objavljala, pač pa so po njeni smrti izšle v knjigi z naslovom 'Modri spominček'. Ob 120. obletnici pesničinega rojstva smo izbrali nekaj njenih grenko hrepenečih ljubezenskih pesmi. Igralka Vesna Jevnikar, redaktorja: Tadeja Krečič in Vlado Motnikar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija: 2014


22.02.2024

Karel Destovnik - Kajuh: Pesmi

Karel Destovnik - Kajuh je kot dvaindvajsetleten mladenič 22. februarja 1944, torej pred natanko 80 leti, umrl pod streli nemške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju. Iz njegove poezije se širi človeškost, ki presega čas, čeprav pesnikove verze močno določajo skrajno napete vojne okoliščine in zgodovinski trenutek, v katerem je živel. Za Literarni nokturno smo izbrali sedem njegovih pesmi. Interpret: Marko Okorn, režiserka: Mojca Cavazza, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorica ponovitve: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1989.


21.02.2024

Joanna Oparek: Reka sreče

Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk. Interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto 2024.


20.02.2024

César Vallejo: Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine

Perujski pesnik César Vallejo (1983–1938) je umrl razmeroma neznan – za časa življenja je objavil le dve knjigi – danes pa je eden najzanimivejših pesniških glasov 20. stoletja. Po njegovi zgodnji smrti je v rokopisih ostalo precej pesmi, za katere pogosto ni mogoče ugotoviti, ali gre za končne verzije ali za osnutke. Pesmi iz knjige Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine (KUD Logos, 2010) so drugačne od njegovih prej objavljenih pesmi. V njih je jezik poseben, poln perujskih lokalizmov, dikcija je antiretorična, pomeni pa se prepletajo in dopolnjujejo, skratka, gre za pomensko precej zahtevno poezijo. Prevajalci Mojca Jesenovec, Tina Šilc in Aleš Šteger, interpret Rok Kunaver, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Andrej Kocan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.


19.02.2024

Aleš Mustar: Grobovi

Mustarjev pesniški govorec se v tokratnem izboru avtorjeve še neobjavljene poezije sprehaja po različnih grobovih: po grobovih kanoniziranih ustvarjalcev in tistih, ki so živeli v njihovi senci, po grobovih znamenitih in manj znamenitih ljudi, po mestih – grobovih in grobovih, ki to šele bodo. Bolj kot stvarni je seveda pomemben refleksivni sprehod, ki ga govorec opravi med tem in v katerem odpira različne teme: od lastnega avtorskega položaja do razčlovečenosti sodobnega sveta. Lucidna, prostodušna in s kančkom ironije začinjena pesniška govorica. Avtor scenarija: Aleš Mustar, režiserka: Ana Krauthaker, interpreta: Gregor Zorc, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.


18.02.2024

Michelangelo Buonarroti: Stihi

Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric. Prevajalec je Srečko Fišer, režiserka Ana Krauthaker, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.


17.02.2024

Feri Lainšček: Nikdar ne boš znala

Nekatere pesmi Ferija Lainščka so ponarodele; med njimi zagotovo Nikdar ne boš znala. Nekaj njegovih v temi prepoznavnih pesmi interpretira Evgen Car. Režiser je Jože Valentič, interpret Evgen Car, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2007.


16.02.2024

Pierre Corneille: Cina ali Avgustova velikodušnost v prevodu Marije Javoršek (1939 - 2024)

Oddajo posvečamo Mariji Javoršek, véliki slovenski prevajalki in leksikografinji. 11. februarja 2024 je namreč umrla v šestinosemdesetem letu starosti; Slovencem je zapustila izjemen prevajalski opus francoskih klasikov od srednjeveških pesnitev prek klasicističnih dram Jeana Racina in Pierra Corneilla, dveh Molièrovih dram, pa Cvetja zla Charlesa Baudelairea do romana Opus nigrum Marguerite Yourcenar, če omenimo samo nekatere izmed prevodov Marije Javoršek. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za knjigo Corneillevih Rimskih političnih tragedij, to so Horacij, Cina in Pompejeva smrt. Odlomek iz drame Cina ali Avgustova velikodušnost je iz leta 1642. V njej je Corneille dramatiziral zaroto zoper cesarja Avgusta in vladarjevo velikodušno pomilostitev zarotnikov. Interpretacija Brane Grubar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2013.


15.02.2024

Bertolt Brecht: Galileo Galilej

Danes mineva 460 let od rojstva velikana s področja znanosti, fizika, matematika, astronoma in filozofa Galilea Galileja. Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela Osončja. Zaradi teh in drugih del velja za pionirja uporabe sodobne znanstvene metode in eno najpomembnejših osebnosti znanstvene revolucije 17. stoletja. Igro z njegovim imenom kot naslovom je napisal nemški književnik in gledališki reformator Bertolt Brecht. V njej uprizarja posamezne postaje iz Galilejevega življenja in hkrati prvič na široko razvije temo, s katero se je ukvarjal do konca življenja: položaj subjekta oziroma intelektualca v moderni, znanstveni dobi. Se mora znanstvenik, da bo lahko "v miru" prakticiral svoje raziskave, podrediti taki ali drugačni oblasti? Kolikšna je njegova moralna odgovornost za uporabljene izsledke znanosti? (Ta vprašanja dobijo še ostrejše obrise, če vemo, da je eno izmed različic Galilea pisal pod neposrednim vplivom dogodka v Hirošimi). Zdi se, da vprašanja ostajajo še kako aktualna tudi v današnjem času. V oddaji Literarni nokturno Galilea ujamemo na 10. januarja 1610 v nočnem pogovoru s prijateljem Sagredom v Galilejevi študijski sobi v Padovi. Zavita v debele plašče govorita o nebesnih pojavih, ki dokazujejo Kopernikov sistem. Prevajalec Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, igralca Gregor Zorc in Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


14.02.2024

Katja Premrl: Obrazi ljubezni

Na današnji dan, posvečen ljubezni, bomo v Literarnem nokturnu slišali nekaj pesmi slovenske pesnice Katje Premrl. Profesorica biologije in kemije ter učiteljica joge je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. Združuje štiri cikle pesmi, ki se tematsko navezujejo na različna obdobja v življenju ženske. Lirski subjekt je mladenka, ki prvič izkuša zaljubljenost, spoznamo tudi erotično žensko, ki se potaplja v globine svoje čutnosti, mater, ki brezpogojno ljubi, ter modro starko, ki sluti skrivnosti onkraj vidnega in otipljivega. Pesmi Katje Premrl so kot prerez naših najbolj notranjih razmišljanj, strahov in hrepenenj. Režiserka Saška Rakef, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2021.


13.02.2024

Warsan Shire: Nihče ne zapusti doma

Warsan Shire je somalijsko-britanska pesnica; rodila se je leta 1988 v Nairobiju somalijskim staršem, ki so tja pobegnili pred državljansko vojno. Odraščala je v Londonu, kamor so se z družino nato izselili, zdaj živi v Los Angelesu. Izdala je dve pesniški knjižici in eno pesniško zbirko - ta ima naslov Blagor hčerki, ki jo je vzgajal glas v glavi. Izšla je leta 2022 in je že prevedena v vrsto jezikov. Warsan Shire je bila izbrana za prvo mlado pesniško lavreatinjo Londona, že leta 2014 je bila sprejeta v Kraljevsko književno združenje kot najmlajša v njegovi 200-letni zgodovini. Njena zbirka je bila nominirana za prestižno Griffinovo nagrado za poezijo. Njena poezija je pesnici prinesla status "svetle zvezde, katere verzi so odzven globokih človeških doživetij s surovo odkritimi čustvi in izzivajo družbene norme". Obravnava teme migracije, identitete, pregona in trdoživosti, sprašuje se, kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje, "prikazuje, kako žrtve državljanske vojne končajo kot begunci v pogosto sovražnih evropskih gostiteljicah". V svoje pesmih poleg svojega lovi tudi druge glasove somalijskega izseljenstva, ki mu pripada, s temami spoprijemanja z dvojnostmi identitete, premoščanja norm somalijske dediščine in stvarnosti življenja v Londonu. Izbor in prevod Andrej Peric, interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2024. Redakcija Staša Grahek.


12.02.2024

Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku

Haruki Murakami, svetovno znani japonski pisatelj, je avtor romanov, prevedenih v številne jezike, tudi v slovenščino. Na njegov petinsedemdeseti rojstni dan mu namenjamo pozornost z odlomkom iz knjige O čem govorim, ko govorim o teku. Tudi pri nas zelo priljubljeni pisatelj - lani smo dobili njegovo novo knjigo kratkih zgodb z naslovom V prvi osebi ednine v prevodu Domna Kavčiča - je navdušen tekač. V duhoviti in poglobljeni knjigi O čem govorim, ko govorim o teku razmišlja o pisateljevanju, teku in predvsem povezavah med njima. Interpretira Blaž Šef, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič,, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2013.


11.02.2024

Zoran Pevec: To ni Michel Foucault

Zoran Pevec v svoji pesniški zbirki To ni Michel Foucault že z naslovom ponudi referenco na Magrittovo sliko, naslovljeno To ni pipa. Prek navideznega zanikanja pa avtor v pesmih postavlja pod vprašaj koncepte in razmisleke, ki jih je o oblasti, spolnosti in norosti uvedel francoski filozof Michel Foucault. Zunanja oblika pesmi je poenotena – vsaka ima po tri petvrstične kitice, kot da bi pesnik želel uvesti nekakšen red, urejenost v kaotičnost življenja in človekovih zaznav sveta. Interpretira Brane Grubar, glasbena oprema Eva Kokalj, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.


10.02.2024

Lisel Müller: Zrcala

Lisel Müller se je kot Elisabeth Annedore Neumann rodila 8. februarja 1924 v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je morala leta 1939 zapustiti Nemčijo. Z mamo in sestro je odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Po končanem šolanju je najprej delala kot receptorka pri nekem zdravniku in pisala recenzije za dnevnik Chicago Daily News, nato pa je na povabilo različnih univerz začela poučevati kreativno pisanje. Lisel Müller je začela pesniti leta 1953, po mamini smrti. Trinajst let pozneje, po intenzivnem učenju in izpopolnjevanju angleškega jezika, je izšla njena prva pesniška zbirka Dependencies (Vzajemnosti, 1965), sledilo pa jih je še sedem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim tudi ugledno ameriško državno nagrado in Pulitzerjevo nagrado. Ob pisanju je tudi prevajala. V letu 2023 so v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšle njene izbrane pesmi z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini. To je prvi knjižni prevod njenih pesmi v slovenščini. Prevajalka Miljana Cunta, režiser Klemen Markovčič, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednika oddaje Tina Kozin, Matej Juh. Posneto leta 2023.


Stran 1 od 3
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov