Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka.
Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric,
interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka.
Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric,
interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Marsikoga so že navdihnile slike Edwarda Hopperja, ameriškega realističnega slikarja. Med njimi je tudi slovenski pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki je naslovil zgodbo po njegovi sloviti sliki The Nighthawks. Vanjo Pegana poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot, Čoln, Potovanje na začetek poti in Svetilnik, izdal pa je tudi tri knjige kratke proze, nazadnje Štiri morske milje. Od leta 2017 do danes je izdal tudi štiri knjige poezije, najnovejšo z naslovom Pobočja je predstavil marca 2024. V zgodbi The Nighthawks se pripovedovalec zgodb na svoj način odpravi do bara na znameniti sliki in razmišlja, kaj na njej ga tako privlači. Interpret Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklic, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, vendar piše tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Ustvarila je vrsto knjig za otroke in mladino, od slikanic do mladinskih romanov, je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). Njena dela za otroke so prepoznavna po etični občutljivosti, ki motivno navezuje na predvojno ustvarjalnost Janusza Korczaka, slogovno pa segajo od realističnega opisa do fantastike in samosvojega nadrealizma. V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk. Interpretira Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Zgodbe v zbirki Tisoč in ena noč so se prenašale prek ustnih tradicij več ljudstev, ki so živela od 1. do 16. stoletja na različnih območjih vse od Mezopotamije, Indije, Grčije, Perzije in Egipta. Skoraj nemogoče je z gotovostjo reči, kdo je te zgodbe prvi zapisal, a sodobni preučevalci se strinjajo, da so bile v 8. stoletju prevedene v arabščino in zbrane pod naslovom Tisoč noči, vse do 16. stoletja pa so se dodajale še nove in nove zgodbe, dokler ni knjiga dobila svoje končne podobe. Vsem različicam in izdajam knjige je skupna dokaj preprosta okvirna zgodba: Šeherezada kralju Šahriarju vsako noč pove eno zgodbo, da bi pripoved vzbudila njegovo zanimanje, ona pa bi si tako ohranila življenje. V zgodbah so nemalokrat druge vložene pripovedi, besedilo pa vsebuje tudi več kot 10.000 verzov. Zgodbe iz Tisoč in ene noči so navdihnile številna literarna, filmska, dramska in likovna dela. V nocojšnji oddaji Literarni nokturno lahko poslušate odlomek iz Zgodbe o ljubimcih iz Basre, ki jo Šeherezada začne pripovedovati na 693. noč. Neposredno iz arabščine jo je prevedla Zarja Vršič. Omenimo še, da bo slovenski prevod Tisoč in ene noči neposredno iz arabščine, ki je delo več prevajalcev, izšel do konca leta 2024 pri založbi Maks Viktor. Avtorica prevoda: Zarja Vršič; režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar: urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Ana Pepelnik je avtorica pesniške zbirke z naslovom "to se ne pove", za katero je prejela letošnje kritiško sito, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Pesnica gradi svojo poezijo z izrazitim posluhom za ritem in jezik v njegovih zvočnih in pomenskih razsežnostih, zato njene pesmi v glasnem branju utripajo še posebej izrazito. Ta utrip je vedno v sozvočju z njihovo tematiko, največkrat intimistično zaznamovano, pri čemer avtorica občuteno razpira tudi vsebine, ki se dotikajo naših najranljivejših mest. Vabimo vas k poslušanju izbranih pesmi, ki smo jih za Literarni nokturno pripravili že pred knjižno izdajo leta 2021. Interpretka Gaja Filač, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Gal Nagode, režija Živa Bizovičar. Urednici oddaje Tina Kozin, Petra Tanko. Produkcija 2021.
Prvega junija leta 1854 je še pred dopolnjenim 21. letom umrla Josipina Turnograjska, ki jo literarna zgodovina šteje za prvo slovensko pisateljico, hkrati pa velja tudi za prvo slovensko skladateljico in odlično pianistko. Njena glasbena dela smo na Arsu v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija ob skladbah Miroslava Vilharja izdali tudi na zgoščenki Na gladini spomina. V nokturnu pa se Turnograjske spominjamo prek njene literature, natančneje kratke pripovedi Nedolžnost in sila, ki jo je objavila leta 1851, v njej pa tematizira nesrečno usodo lepe Veronike. Igralka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Leto nastanka: 2007. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.
Poskušajmo si priklicati pred oči dela španskega slikarja Joana Mirója: morda njegov Harlekinov karneval ali stilizirane živalske like, živobarvne abstrakcije in neugnane črtne poteze ... Domišljija se lahko polno razmahne. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto maja 2024.
Poljski pesnik, pisatelj in dramatik Konstanty Ildefons Galczynski se je rodil leta 1905 v Varšavi. Že v šolskih glasilih je objavljal prve pesmi. Pozneje je študiral angleščino in klasično filologijo, a že pri dvajsetih letih je začel nastopati v gledališču in sodelovati s satiričnimi časopisi. In prav satiričnost, grotesknost, vedno pa odkritosrčnost njegovega pisanja, so ga zasidrali v zavesti sodobnikov in tudi poznejših bralcev. Drugo svetovno vojno je preživel v taborišču, po vojni, ko se je v svoji poeziji še vedno najraje posvečal drobnim težavam malega človeka, pa je prišel v konflikt z novim režimom, ki je želel poezijo o velikih temah tistega časa. Umrl je leta 1953. Nekoliko nadrealistična pesem Začarana kočija je nastala leta 1946, v njej pa Galczynski prepleta različne literarne zvrsti, pri glasbi pa si je izposodil še izraze za različne živahne tempe posameznih kitic. Prevedel jo je Lojze Krakar. Interpretira Gregor Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, redakcija Vida Curk, Tesa Drev Juh, produkcija 2010.
Burni časi slovenske zgodovine in brezčasna vprašanja: osebni odnos do Boga, pogled na opravljeno delo, dvomi, ki se ob tem porajajo ... Igralec Pavle Ravnohrib, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Redaktorja Staša Grahek in Vlado Motnikar. Posneto leta 2012.
Na valovih humorja: kratko zgodbo z naslovom Sežgali smo ga kot psa smo našli v najnovejši knjigi Mateje Mahnič z naslovom Pišem. Življenje rišem. Zgodbe v njej so vse uglašene na temo smrti. Zakaj? Avtorica bralcu odgovarja: "Zato, da boš znal lahkotneje prebirati strune na harfi življenja. Da se na njej ne bo nabiral prah. Grozno zveni, a branje bo veselo. No, v glavnem." Do smrti je mogoče imeti tudi ironično ali humorno distanco torej, in prav zgodba Sežgali smo ga kot psa Mateje Mahnič je tak primer: od ljubljenega človeka se lahko poslovimo tako, kot bi bilo njemu všeč, s kozarcem v roki in nasmehom ob prijetnih spominih. Igralka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
"Matei Vișniec ali kako se upreti diktaturi načrtovane zmede", tako je Agata Šega naslovila svojo spremno besedo k romanu Načrtovana zmeda, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v prevodu, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v njenem prevodu, soprevajalke romana pa so bile še Meta Kompara, Klara Katarina Rupert in Klara Rus. Pisec romana Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in uspešnih romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in dela v Franciji. Je vsestranski literarni ustvarjalec, pesnik, dramatik, pisec romanov in krajših proznih besedil. Ne njegove poezije ne proze doslej še nismo mogli brati v slovenskih prevodih, pač pa je SNG Nova Gorica v letih 2015 in 2016 postavilo na oder dve njegovi gledališki deli. Matei Vișniec se je rodil 29. januarja 1956 v manjšem mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Med letoma 1976 in 1980 je študiral filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek), ki mu je pripadal tudi istega leta rojeni, a v Sloveniji bolj znani pisatelj Mircea Cărtărescu. V ta krog spada kakih štirideset postmodernističnih avtorjev, večinoma pesnikov, ki jih imenujejo tudi 'generacija osemdesetih'. V romunščini ali francoščini je napisal prek petdeset gledaliških del, njegova proza pa je zunaj Romunije manj znana, verjetno tudi zato, ker jo še vedno piše v romunščini. Obsega nekaj krajših besedil in sedem romanov. Glavni junak romana Načrtovana zmeda nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Na tej ravni je Načrtovana zmeda kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko. Izbrali smo poglavji omenjenega romana. Prevajalka Agata Šega, interpret Jernej Gašperin, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Marija Dragnić se je rodila v Nikšiću v Črni gori leta 1990. Doslej je objavila več pesniških zbirk, med katerimi omenimo zbirki Konfabulacije (2019) in Tretja neuničljiva stvar (2022). Njena poezija je bila že večkrat nagrajena, leta 2021 je dosegla drugo mesto na razpisu za pesniško nagrado Mila Boškovića. Je soustanoviteljica založbe Raštan, kjer sodeluje kot urednica. Organizira tematske literarno-glasbene večere z naslovom Vsi mi. Njene pesmi so bile prevedene v makedonščino, albanščino, slovenščino, angleščino, ukrajinščino in francoščino. V Sloveniji smo jo lahko poslušali kot eno izmed udeleženk mednarodnega pesniškega projekta Pesniki sodobnosti – Glasovi prihodnosti (POT-VOT), ki ga prireja ljubljanski Pionirski dom. Izbor in prevod Natalija Milovanović, interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Tanja Božić (1995) je zaključila študij primerjalne književnosti in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos je pri založbi LUD Literatura objavila pesniški prvenec Vejo po vejo. A Tanja Božić je bila že prej aktivna na literarnem prizorišču. Leta 2020 je bila imenovana za vitezinjo na 20. Pesniškem turnirju Založbe Pivec, leta 2022 pa je bila dobitnica nagrade mlado pero časopisne hiše Delo. V soavtorstvu z Natalijo Milovanović je leta 2019 objavila dvojezično knjižico performativnega pesniškega dvogovora Udomačevanje domačih živali / Pripitomljavanje domaćih životinja, v kateri se ukvarja s temo jezika, jezikovne identitete, večjezičnosti in družinske zapuščine. To velja tudi za njene pesmi iz prvenca, ki na subtilni ravni prevprašujejo omenjeno. Interpretka Tina Resman, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Sonja Koranter je marsikaj, predvsem pa je pesnica. Poezijo redno objavlja v Literarnem nokturno, poezijo o vesolju in končnem, dobrem in zlu. V ciklu Pastirji tišine piše pesnica o temi in svetlobi, o osebnem pogumu in iskanju. Režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Pesmi o času, ko je bil svet v otroških očeh še celosten in samozadosten, popoln v tistem, kar je pač bil, ter o spremembah, ki jih prinaša življenje. Igralka Tina Resman, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden in Sonja Strenar. Posneto maja 2024.
Danski pisatelj Martin Andersen Nexø (1877–1954) se je rodil v revni delavski družini in je že v zgodnjih letih občutil pomanjkanje in spoznal življenjsko bedo ter obup zapostavljenih delavskih množic. Zato sta siromaštvo delavcev in revolucionarno prebujenje pogosta motiva njegovih romanov, ob teh pa je pisatelj poudarjal tudi vrednote, kot so dobrota, spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Eden izmed njegovih najbolj znanih romanov, ki je preveden tudi v slovenščino – prvič že leta 1936, popravljena prevoda pa sta izšla še leta 1948 in 1977 – in ki je imel velik vpliv na socialno zavest na Danskem in širše po Evropi, je Sirota Stina. Roman je izhajal v letih od 1917 do 1921, po njem je bil leta 1946 posnet tudi film, govori pa o vsakodnevnih bojih za hrano, premagovanju mraza, socialnih težavah in delavskih nemirih ter drugih družbenih temah, prepletenih s prebujajočo se ljubeznijo. Ob 70. obletnici smrti tega pomembnega danskega pisatelja objavljamo značilen odlomek iz romana. Prevajalec Fran Albreht, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Maja Žel Nolda in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih (1950) je največ pozornosti pritegnil s pesniškima zbirkama s preprostima naslovoma Soneti (1989) in Soneti drugi (1993). Zbirki predstavljata vrh Jesihovega pesniškega ustvarjanja in sta hkrati izrazit primer postmodernističnega pesništva na Slovenskem. Precej drugačna pa je njegova pesniška zbirka Usta (1985), ki je izšla pred omenjenima zbirkama. Kratke pesmi, v katerih lirski subjekt povsem izgine, so duhovite in nimajo nobene tematske zamejitve. Gre za poezijo nenavadnega. Objavljamo deset pesmi iz omenjene pesniške zbirke, ki delujejo najbolj živo in zabavno. Interpret Gregor Čušin, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Blaž Kutin, rojen leta 1970 v Ljubljani, živi razpet med Ljubljano in Berlinom. Po končanem študiju etnologije in sociologije kulture se je posvetil filmu. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerec Nikoli nisva šla v Benetke. Že v času študija je pisal in režiral reklame, bil stalni sodelavec Radia študent in občasno ali redno pisal za več slovenskih časnikov. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. Ob filmu se zadnja leta ukvarja tudi z abstraktno fotografijo in s pisanjem kratkih zgodb. Njegova zbirka kratkih zgodb Tempirana bomba je bila leta 2018 nominirana za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec Kenozoik pa se je letos uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Kratka zgodba Dom je svojo radijsko premiero doživela leta 2016. Režiser: Alen Jelen; interpret: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2016.
Na kraju zapisano, besedilo Aleša Štegra, je zadnje izmed petih del, nominiranih za Cankarjevo nagrado, ki jo bodo letos podelili 30. junija ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Knjiga Aleša Štegra je nastajala dvanajst let na dvanajstih različnih koncih sveta, na katerih se je pisec vsakokrat prepustil dvanajsturnemu pisanju brez prekinitev. Kot so zapisali v obrazložitvi nominacije, ta "svojevrstna zbirka potopisov s štirih celin in vsaj desetih jezikovnih področij z vloženimi avtorjevimi fotografijami predstavlja tok zavesti zapisovalca v vrtincu neumljive sodobnosti". Avtor se v njej sprašuje, "kje je danes mesto pisatelja, kakšno je danes lahko pisanje in kaj je književnost 21. stoletja". Izbrali smo deseto destinacijo po vrsti s podnaslovom: Magellanov preliv, Punta Arenas in Porvenir, Čile. V njej avtor ob pihanju močnega vetra, ki briše marsikaj, ugotavlja, da je meja med znotraj in zunaj, vsaj z gledišča pesnika, nenavaden ali celo zmoten koncept, ob nedavni pandemiji pa je izvedel, kaj pomeni imeti Pinocheta v genih. Interpret je Gregor Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.
Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, zdaj pa je z njim nominirana še za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo posebni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, zaznamujejo posledice preteklosti in nejasna prihodnost. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Nominiranka za Cankarjevo nagrado. Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da v leposlovju mojstrsko odpira vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo ukvarjati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji romaneskni protagonist, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Romaneskni čas obsega skoraj osemdeset let, od 1942 dalje do današnjih dni, gre torej za razburkano obdobje, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo prek osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc ustvari vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le skozi posamezne zgodbe svojih prebivalcev. V izbranem odlomku skozi oči Dore doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2023.
Neveljaven email naslov