Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nominiranec za Cankarjevo nagrado.
Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč.
Režiserka: Špela Kravogel,
interpret: Jernej Gašperin,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar.
Produkcija 2024.
44 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Nominiranec za Cankarjevo nagrado.
Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč.
Režiserka: Špela Kravogel,
interpret: Jernej Gašperin,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar.
Produkcija 2024.
Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je leta 1926, star komaj 22 let, zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. Kosovel, morda največji slovenski modernist, je v svoje pesmi rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali pesmi z omenjeno tematiko. Interpret Matevž Müller, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednika oddaje Tesa Drev Juh in Matej Juh. Produkcija 2014.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana, Selme Meerbaum Eisinger in Klare Blum, če omenimo le peščico avtorjev, ki predstavljajo jedro skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. Avtoričino življenjsko pot je v mladosti močno zaznamovala selitev v Ameriko, od koder se je še pred drugo svetovno vojno vrnila v Černovce. V času romunske zasedbe v letih od 1941 do 1944 je bila zaprta v judovskem getu v Černovcih. Pozneje je živela v Združenih državah Amerike, nato na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Pisala je v nemščini in angleščini ter izdala številne pesniške zbirke. Za svoje literarno delo je med drugim prejela veliko literarno nagrado Bavarske akademije lepih umetnosti in veliki križec za zasluge Zvezne republike Nemčije. Pesmi je izbrala in prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič, urednici oddaje Tina Kozin, Tesa Drev Juh, produkcija 2009.
Nominacija za nagrado kresnik. Vlado Žabot je roman umestil v močvirnato pokrajino, v kateri se skupina zajetih vojakov skuša odkupiti iz ujetništva. Dogajanje je postavljeno v obdobje takoj po prvi svetovni vojni, a vojna s svojimi nesmiselnimi grozodejstvi, človekova nemoč proti strašni sili, njegov obup in volja po preživetju so brezčasni. Slišali bomo odlomek z začetka romana. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan. Posneto Junija 2024.
Nominacija za nagrado kresnik. Vsebino romana Janje Rakuš 'Tri barve za eno smrt', nominiranega za nagrado kresnik bi lahko strnili v nekaj stavkov, toliko več pa ponuja izhodišč za premislek. Veliko je navezav na slikarstvo, dobesedno eksistencialno pa je vprašanje, ali je življenje brez barv vredno življenja. Izbrali smo odlomek z začetka romana, ki ga uvaja citat režiserja Andreja Tarkovskega: "Moje filme je treba gledati tako, kot gledamo zvezde ali morje, kot občudujemo pokrajino. To ni matematična pokrajina, saj ta ne more pojasniti, kaj je človek ali kakšen je smisel življenja." Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Igralec Urban Kuntarič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024.
Nominacija za nagrado kresnik 2024. Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman postavil v Provanso v 13. stoletju ter ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč. V odlomku izvemo, kje, kdaj, kako in zakaj se je zapletlo; že zdaj pa vam lahko zaupamo, da bo imel avignonski škof ob koncu romana spet najboljše vino daleč naokoli. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024
Roman Namesto koga roža cveti je bil drugo besedilo, ki je prejelo nagrado kresnik. Začeli so jo podeljevati leta 1991. Avtor Feri Lainšček, ki bo letos oktobra praznoval 65 let, v njem pripoveduje o prekmurskih Romih, njihovih strasteh in čutenju, sprejemanju usode in sobivanju z večinskim prebivalstvom. Ta odnos se seveda najbolje pokaže v gostilni – in o tem govori tudi izbrani prizor. Letošnji nominiranke in nominiranci za nagrado kresnik so: Pia Prezelj, Anja Mugerli, Boris Kolar, Janja Rakuš in Vlado Žabot. Odlomke iz njihovih romanov lahko po predvajanju poiščete med Literarnimi nokturni na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365, odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli pa sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici v maju nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Interpret Blaž Šef, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Vlado Motnikar, Matej Juh. Posneto leta 2011.
Smo v pričakovanju letošnje podelitve nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta že od leta 1991 naprej. Prav tistega leta je prvega kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas, Lojze Kovačič pa je posthumno prejel kresnika še leta 2004 za roman Otroške stvari. Interpretira Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Cvetka Bevc, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, urednika oddaje Vlado Motnikar, Tesa Drev Juh, produkcija 2011.
Slovenska pesnica Katja Premrl je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. V njem smo lahko brali o različnih obdobjih v življenju ženske, kot jih izkuša mladenka, erotična ženska, mati in modra starka. V njeni drugi zbirki Obrazi življenja pa se pesnica podaja v globine narave ter prisluškuje njenim modrostim. Tako kot utripa človeško življenje, tako se v naravi menjavajo letni časi, se dogajajo rojstva in smrti. Onkraj vseh sprememb, ki jih človek in narava izkušata, pa obstaja nevidna nit, ki povezuje vse stvarstvo. In ta diši po ljubezni. Interpretka: Ivana Percan Kodarin, režiserka: Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.
Nemškega pesnika Gottfrieda Benna literarne zgodovine povezujejo z ekspresionizmom. To je povezano z začetnim obdobjem njegovega ustvarjanja iz časa pred prvo svetovno vojno, ko je z nekakšnim ciničnim naturalizmom slikal drastične prizore bolnih in mrtvih teles, s čimer je neredko vzbujal šok, obenem pa so mu te zgodnje pesmi prinesle literarni sloves, ki se ga drži še danes. Pozneje se je postopoma oddaljeval od takšne poetike in teme, razvil je izrazito oseben slog formalno stroge in izjemno izbrušene poezije, za katero je značilna montaža različnih elementov od mitologije, znanstvenega žargona, do pogovornega tona in impresivnih liričnih podob. Te pesmi tako kot tudi poznejše pesmi v prostem verzu pogosto prežemajo globoka melanholija in občutja minljivosti, včasih pa tudi topla neposrednost, ki vdihuje njegovemu artističnemu izrazu novo kakovost in lirično intenzivnost. Izbor in prevod Brane Senegačnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2024.
Marsikoga so že navdihnile slike Edwarda Hopperja, ameriškega realističnega slikarja. Med njimi je tudi slovenski pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki je naslovil zgodbo po njegovi sloviti sliki The Nighthawks. Vanjo Pegana poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot, Čoln, Potovanje na začetek poti in Svetilnik, izdal pa je tudi tri knjige kratke proze, nazadnje Štiri morske milje. Od leta 2017 do danes je izdal tudi štiri knjige poezije, najnovejšo z naslovom Pobočja je predstavil marca 2024. V zgodbi The Nighthawks se pripovedovalec zgodb na svoj način odpravi do bara na znameniti sliki in razmišlja, kaj na njej ga tako privlači. Interpret Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklic, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, vendar piše tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Ustvarila je vrsto knjig za otroke in mladino, od slikanic do mladinskih romanov, je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). Njena dela za otroke so prepoznavna po etični občutljivosti, ki motivno navezuje na predvojno ustvarjalnost Janusza Korczaka, slogovno pa segajo od realističnega opisa do fantastike in samosvojega nadrealizma. V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk. Interpretira Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Zgodbe v zbirki Tisoč in ena noč so se prenašale prek ustnih tradicij več ljudstev, ki so živela od 1. do 16. stoletja na različnih območjih vse od Mezopotamije, Indije, Grčije, Perzije in Egipta. Skoraj nemogoče je z gotovostjo reči, kdo je te zgodbe prvi zapisal, a sodobni preučevalci se strinjajo, da so bile v 8. stoletju prevedene v arabščino in zbrane pod naslovom Tisoč noči, vse do 16. stoletja pa so se dodajale še nove in nove zgodbe, dokler ni knjiga dobila svoje končne podobe. Vsem različicam in izdajam knjige je skupna dokaj preprosta okvirna zgodba: Šeherezada kralju Šahriarju vsako noč pove eno zgodbo, da bi pripoved vzbudila njegovo zanimanje, ona pa bi si tako ohranila življenje. V zgodbah so nemalokrat druge vložene pripovedi, besedilo pa vsebuje tudi več kot 10.000 verzov. Zgodbe iz Tisoč in ene noči so navdihnile številna literarna, filmska, dramska in likovna dela. V nocojšnji oddaji Literarni nokturno lahko poslušate odlomek iz Zgodbe o ljubimcih iz Basre, ki jo Šeherezada začne pripovedovati na 693. noč. Neposredno iz arabščine jo je prevedla Zarja Vršič. Omenimo še, da bo slovenski prevod Tisoč in ene noči neposredno iz arabščine, ki je delo več prevajalcev, izšel do konca leta 2024 pri založbi Maks Viktor. Avtorica prevoda: Zarja Vršič; režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar: urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Ana Pepelnik je avtorica pesniške zbirke z naslovom "to se ne pove", za katero je prejela letošnje kritiško sito, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Pesnica gradi svojo poezijo z izrazitim posluhom za ritem in jezik v njegovih zvočnih in pomenskih razsežnostih, zato njene pesmi v glasnem branju utripajo še posebej izrazito. Ta utrip je vedno v sozvočju z njihovo tematiko, največkrat intimistično zaznamovano, pri čemer avtorica občuteno razpira tudi vsebine, ki se dotikajo naših najranljivejših mest. Vabimo vas k poslušanju izbranih pesmi, ki smo jih za Literarni nokturno pripravili že pred knjižno izdajo leta 2021. Interpretka Gaja Filač, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Gal Nagode, režija Živa Bizovičar. Urednici oddaje Tina Kozin, Petra Tanko. Produkcija 2021.
Prvega junija leta 1854 je še pred dopolnjenim 21. letom umrla Josipina Turnograjska, ki jo literarna zgodovina šteje za prvo slovensko pisateljico, hkrati pa velja tudi za prvo slovensko skladateljico in odlično pianistko. Njena glasbena dela smo na Arsu v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija ob skladbah Miroslava Vilharja izdali tudi na zgoščenki Na gladini spomina. V nokturnu pa se Turnograjske spominjamo prek njene literature, natančneje kratke pripovedi Nedolžnost in sila, ki jo je objavila leta 1851, v njej pa tematizira nesrečno usodo lepe Veronike. Igralka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Leto nastanka: 2007. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.
Poskušajmo si priklicati pred oči dela španskega slikarja Joana Mirója: morda njegov Harlekinov karneval ali stilizirane živalske like, živobarvne abstrakcije in neugnane črtne poteze ... Domišljija se lahko polno razmahne. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto maja 2024.
Poljski pesnik, pisatelj in dramatik Konstanty Ildefons Galczynski se je rodil leta 1905 v Varšavi. Že v šolskih glasilih je objavljal prve pesmi. Pozneje je študiral angleščino in klasično filologijo, a že pri dvajsetih letih je začel nastopati v gledališču in sodelovati s satiričnimi časopisi. In prav satiričnost, grotesknost, vedno pa odkritosrčnost njegovega pisanja, so ga zasidrali v zavesti sodobnikov in tudi poznejših bralcev. Drugo svetovno vojno je preživel v taborišču, po vojni, ko se je v svoji poeziji še vedno najraje posvečal drobnim težavam malega človeka, pa je prišel v konflikt z novim režimom, ki je želel poezijo o velikih temah tistega časa. Umrl je leta 1953. Nekoliko nadrealistična pesem Začarana kočija je nastala leta 1946, v njej pa Galczynski prepleta različne literarne zvrsti, pri glasbi pa si je izposodil še izraze za različne živahne tempe posameznih kitic. Prevedel jo je Lojze Krakar. Interpretira Gregor Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, redakcija Vida Curk, Tesa Drev Juh, produkcija 2010.
Burni časi slovenske zgodovine in brezčasna vprašanja: osebni odnos do Boga, pogled na opravljeno delo, dvomi, ki se ob tem porajajo ... Igralec Pavle Ravnohrib, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Redaktorja Staša Grahek in Vlado Motnikar. Posneto leta 2012.
Na valovih humorja: kratko zgodbo z naslovom Sežgali smo ga kot psa smo našli v najnovejši knjigi Mateje Mahnič z naslovom Pišem. Življenje rišem. Zgodbe v njej so vse uglašene na temo smrti. Zakaj? Avtorica bralcu odgovarja: "Zato, da boš znal lahkotneje prebirati strune na harfi življenja. Da se na njej ne bo nabiral prah. Grozno zveni, a branje bo veselo. No, v glavnem." Do smrti je mogoče imeti tudi ironično ali humorno distanco torej, in prav zgodba Sežgali smo ga kot psa Mateje Mahnič je tak primer: od ljubljenega človeka se lahko poslovimo tako, kot bi bilo njemu všeč, s kozarcem v roki in nasmehom ob prijetnih spominih. Igralka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
"Matei Vișniec ali kako se upreti diktaturi načrtovane zmede", tako je Agata Šega naslovila svojo spremno besedo k romanu Načrtovana zmeda, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v prevodu, ki bo kmalu izšel pri založbi Malinc v njenem prevodu, soprevajalke romana pa so bile še Meta Kompara, Klara Katarina Rupert in Klara Rus. Pisec romana Matei Vișniec, ki je danes eden najbolj znanih in uspešnih romunskih književnikov, že več kot trideset let živi in dela v Franciji. Je vsestranski literarni ustvarjalec, pesnik, dramatik, pisec romanov in krajših proznih besedil. Ne njegove poezije ne proze doslej še nismo mogli brati v slovenskih prevodih, pač pa je SNG Nova Gorica v letih 2015 in 2016 postavilo na oder dve njegovi gledališki deli. Matei Vișniec se je rodil 29. januarja 1956 v manjšem mestu Rădăuţi na skrajnem severu Romunije. Med letoma 1976 in 1980 je študiral filozofijo v Bukarešti in soustanovil literarni krožek Cenaclul de Luni (Ponedeljkov krožek), ki mu je pripadal tudi istega leta rojeni, a v Sloveniji bolj znani pisatelj Mircea Cărtărescu. V ta krog spada kakih štirideset postmodernističnih avtorjev, večinoma pesnikov, ki jih imenujejo tudi 'generacija osemdesetih'. V romunščini ali francoščini je napisal prek petdeset gledaliških del, njegova proza pa je zunaj Romunije manj znana, verjetno tudi zato, ker jo še vedno piše v romunščini. Obsega nekaj krajših besedil in sedem romanov. Glavni junak romana Načrtovana zmeda nosi francosko obliko pisateljevega imena in je torej nekakšen njegov drugi jaz. Dogajanje je postavljeno v čas bližnje prihodnosti, ko Mathieu Caradin, mladi, naivni ter idealov o novinarskem poklicu polni novinar in nesojeni pesnik prispe z juga Francije v Pariz in se zaposli v neki radijski hiši. Tam se sreča s starimi novinarskimi mački, nekakšnimi možnimi projekcijami samega sebe na različnih stopnjah pravkar začete novinarske kariere. Na tej ravni je Načrtovana zmeda kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za čim bolj škandalozne in šokantne novice in s tem za čim višji odstotek gledanosti in poslušanosti ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko. Izbrali smo poglavji omenjenega romana. Prevajalka Agata Šega, interpret Jernej Gašperin, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Marija Dragnić se je rodila v Nikšiću v Črni gori leta 1990. Doslej je objavila več pesniških zbirk, med katerimi omenimo zbirki Konfabulacije (2019) in Tretja neuničljiva stvar (2022). Njena poezija je bila že večkrat nagrajena, leta 2021 je dosegla drugo mesto na razpisu za pesniško nagrado Mila Boškovića. Je soustanoviteljica založbe Raštan, kjer sodeluje kot urednica. Organizira tematske literarno-glasbene večere z naslovom Vsi mi. Njene pesmi so bile prevedene v makedonščino, albanščino, slovenščino, angleščino, ukrajinščino in francoščino. V Sloveniji smo jo lahko poslušali kot eno izmed udeleženk mednarodnega pesniškega projekta Pesniki sodobnosti – Glasovi prihodnosti (POT-VOT), ki ga prireja ljubljanski Pionirski dom. Izbor in prevod Natalija Milovanović, interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Neveljaven email naslov