Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagrizeno sovraštvo do neenakosti, revščine, nesvobode, družbenih krivic in vsakršne tiranije je postalo idejna nit opusa, ki ga je ustvaril Percy Bysshe Shelley. S svojim zagovorom nenasilne vstaje je vplival na Marxa, Tolstoja, Thoreauja in Gandija, njegovo Masko anarhije pa so v 20. stoletju na shodih obujali tudi borci in borke za delavske pravice.
Avtorica oddaje: Tadeja Spruk,
avtor literarnega dela: Percy Bysshe Shelley,
avtorica prevodov: Tadeja Spruk,
režiser: Jože Valentič,
bralka: Lidija Hartman,
interpret: Jure Henigman,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar,
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija leta 2019.
5 epizod
Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.
Zagrizeno sovraštvo do neenakosti, revščine, nesvobode, družbenih krivic in vsakršne tiranije je postalo idejna nit opusa, ki ga je ustvaril Percy Bysshe Shelley. S svojim zagovorom nenasilne vstaje je vplival na Marxa, Tolstoja, Thoreauja in Gandija, njegovo Masko anarhije pa so v 20. stoletju na shodih obujali tudi borci in borke za delavske pravice.
Avtorica oddaje: Tadeja Spruk,
avtor literarnega dela: Percy Bysshe Shelley,
avtorica prevodov: Tadeja Spruk,
režiser: Jože Valentič,
bralka: Lidija Hartman,
interpret: Jure Henigman,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar,
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija leta 2019.
Ameriška pisateljica Louise Erdrich se je rodila 7. junija pred 70. leti v Little Fallsu v Minnesoti, živi v Minneapolisu. Po rodu je delno Indijanka in Indijanci so pogosto tudi v središču njenega pisanja. Med glavnimi kakovostmi njene proze kritiki omenjajo predvsem poglobljene značaje. Poleg romanov Louise Erdrich piše tudi poezijo, kratko prozo in knjige za otroke. Za svoje pisanje je prejela več literarnih nagrad. V slovenščino imamo prevedenih nekaj njenih pesmi, zbirko kratke proze Zdravilo za ljubezen, roman Igralnica, letos pa bo izšel tudi prevod njenega romana Stavek. Avtorica scenarija Jasna Vombek, prevajalke Nataša Hrastnik (Sledi), Darja Lenardič (Zdravilo za ljubezen) in Dušanka Zabukovec (Igralnica), bralka Simona Juvan, interpreti Aleš Valič, Nina Valič in Sabina Kogovšek, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker. Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek. Produkcija 2005.
Drugega junija je minilo sto let od rojstva duhovnika jezuita, misijonarja, pesnika, prevajalca in esejista prof. dr. Vladimirja Kosa. Kot misijonar je skoraj šest desetletij deloval med zapuščenimi otroki in brezdomci v predmestju Tokia na Japonskem, na univerzi v Tokiu pa štiri desetletja predaval klasično filozofijo. Svojo prvo knjigo poezije je izdal leta 1945, do smrti leta 2022 jih je objavil še 28. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. Režiserka: Ana Krauthaker, bralca: Jure Franko, Lidija Hartman, interpret: Boris Juh, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2004.
Gregor Podlogar je marsikaj: je pesnik, prevajalec, radijski novinar ter urednik oddaje Ars humana in – ne nazadnje – nekdo, ki ima rad glasbo, še natančneje: nekdo, ki se zaveda zvokov, šumov in glasb sveta od dunajske klasike do sodobnega džeza. Ob njegovem življenjskem jubileju bo Podlogarjevo poezijo predstavil pesnik, pisatelj in publicist Muanis Sinanović; slišali bomo tudi portretiranca. Avtor scenarija Muanis Sinanović, režiserka Špela Kravogel, bralka Maja Moll, govori Gregor Podlogar, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Petra Kolmančič (1974) je ne le uveljavljena pesnica, temveč tudi produktivna akterka in producentka na slovenskem literarnem prizorišču. Pri Subkulturnem azilu je leta delovala kot urednica za leposlovje in humanistiko, urejala je knjižno zbirko Frontier, že dalj časa sodeluje tudi pri festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, od leta 2002 kot programska koordinatorica, zdaj pa je zaposlena kot vodja literarnih programov javnega zavoda Mladinski kulturni center. Za njeno zgodnjo poezijo so značilne neposrednost, čutnost, upornost, prepletenost z dionizičnimi podobami, pozneje, ko je izšla njena zbirka Uvod v poželenje (2004), pa je pesnica več pozornosti posvetila refleksivnosti, tudi kontemplativnosti. To je nadaljevala v zbirki P(l)ast za p(l)astjo (2013), v kateri je drobne vsakdanjosti prepletla s kompleksnim metaforičnim podobjem. Pesmi, ki se ukvarjajo s pojavom drugega, so kot nekakšna znamenja različnih življenjskih spoznanj. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpretka Darja Reichman, bralec Dejan Kaloper, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2024.
Bližajo se letne olimpijske igre v Parizu - morda je bila to ali pa tudi ne iztočnica za današnjo oddajo o nekdanjem Parizu - Nina Gostiša jo je namreč naslovila Literarni portret Pariza skozi oči izgubljene generacije. Vanjo danes prištevamo slovita pisateljska imena, kot so Francis Scott Fitzgerald, Ezra Pound, T. S. Eliot in Ernest Hemingway. V tem posebnem Literarnem portretu se tako s pomočjo odlomkov Hemingwayjevega dela Premični praznik sprehajamo po Parizu dvajsetih let, ki ga je zaznamovala omenjena generacija. Avtorica scenarija Nina Gostiša, prevajalec Frančišek Mlakar, režiserka Ana Krauthaker, bralka Jasna Rodošek, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.
Neveljaven email naslov