Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dotik, pogled, opazka na hodniku ali samo sočutna bližina lahko rešijo svet

25.01.2021

Potem ko so se pred dvema tednoma v šolske klopi vrnili otroci šol za otroke s posebnimi potrebami, se po treh mesecih šolanja na daljavo v šole vendarle vračajo še učenci prve triade. Sicer pa otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo drugo in tretjo triado običajnih šol, ostajajo za domačimi zasloni. Tako bodo strokovno pomoč specialnih pedagogov in učiteljev še vedno prejemali le na daljavo, kar pa je zelo težko kakovostno izvajati. S kakšnimi težavami se ob tem srečujejo specialni pedagogi, kaj zamujajo otroci in kako se vsi skupaj poskušajo znajti v teh razmerah, se je Cirila Štuber prejšnji torek pogovarjala s Katarino Kesič Dimic, magistrico antropologije in specialno pedagoginjo, ki dela v O. Š. Marije Vere v Kamniku.

Dodatno strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami v običajnih šolah je na daljavo težko izvajati

Potem ko so se pred dvema tednoma v šolske klopi vrnili otroci šol za otroke s posebnimi potrebami, se po treh mesecih šolanja na daljavo v šole vendarle vračajo še učenci prve triade. Sicer pa otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo drugo in tretjo triado običajnih šol, ostajajo za domačimi zasloni. Tako bodo strokovno pomoč specialnih pedagogov in učiteljev še vedno prejemali le na daljavo, kar pa je zelo težko kakovostno izvajati. S kakšnimi težavami se ob tem srečujejo specialni pedagogi, kaj zamujajo otroci in kako se vsi skupaj poskušajo znajti v teh razmerah, se je Cirila Štuber prejšnji torek pogovarjala s Katarino Kesič Dimic, magistrico antropologije in specialno pedagoginjo, ki dela v OŠ Marije Vere v Kamniku.

 

V večini primerov se pomoč izvaja individualno, v nekaterih primerih pa tudi kot asistenca v razredu, tako da je specialni pedagog z učencem v razredu, kar pomeni, da je socialni pedagog ob otroku  in mu pomaga pri organizaciji, pri prepisu, pri nadzoru vedenja in pri umeščanju v skupino. Še zlasti pri starejših učencih je bolj pogosta praksa, da učenec prihaja k socialnemu ali specialnemu pedagogu na individualno obravnavo.

Včasih ni potreben niti pogled, dovolj je prisotnost, biti v istem prostoru in se nič pogovarjati, si le signalizirati. Delamo z otroki, ki potrebujejo umik in potem v neki tišini, v nekem varnem okolju potrebujejo le kakih 15 minut sobivanja.

Otroci morajo zdaj informacije, ki so jih prej dobili po različnih kanalih in celo večkrat, od učitelja, sošolca in še kje, zdaj prebrati. In to so otroci, ki imajo težave z branjem, so torej nevešči bralci in neradi delajo in se že pri samem branju navodil pretirano utrudijo. Potem je tu še organizacija dela. Pri tem jim poskušamo pomagati, a če nismo z njimi, če so sami med delovnim dnevom, to ne pomaga veliko. Upada tudi motivacija za delo.

Nekateri otroci razvlečejo šolsko dejavnost čez ves dan, ker ne vejo, kako bi, ker delajo bolj počasi in ker si vmes privoščijo cel kup praznih odmorov. Včasih, recimo, učitelj neko informacijo površno pove, ali jo otrok presliši, spregleda. V šoli se otrok dodatno informira pri sošolcu, doma pa je otrok v stiski, če mu manjka en zelo majhen košček informacije. Ne ve, ali je treba to prepisat ali samo prebrat ali kaj je že treba naredit, zato se potem te naloge sploh ne loti, ker ne ve, kako začeti.

Doma oz. na daljavo manjka multisenzorni pristop. Pri spoznavanju črk jih recimo rišemo v pesek, jih oblikujemo, pregibamo jo ponazorimo z gibanjem. Podira se tudi bioritem otrok, ker so utrujeni na drugačen način. Niso fizično izčrpani kot včasih, pač pa zvečer ne morejo zaspati in zjutraj predolgo spijo. Z nekaterimi se pred 9. uri zjutraj sploh ne moremo dobiti, ker še ne vstanejo in potem pridejo kar v pižamah.

V šolskih odmorih prihaja do interakcij med otroci in v teh odmorih se za razvoj otroka kot človeka dogaja največja življenjska šola. Na hodnikih, na straniščih, v vrsti za kosilo se pokaže, če ima otrok nekatere lastnosti s pomočjo katerih bo lahko preživel, se spopadel, ker se dogaja veliko konfliktov. V šolah se z otroci na dolgo in široko pogovarjamo, da se zna otrok naslednjič bolje soočiti z istim izzivom.

To ocenjevanje na daljavo ni za nikogar pravično, ne za tistega, ki se je res naučil in ne za tistega, ki bo malo pogoljufal, ker ne moremo nikogar pravično oceniti. Že s tem, ko se učenec ne more pokazati s svojim znanjem, se primerjati s sošolci, veliko izgubljamo.

Najstniki se doma veliko bolj neodgovorno in otročje vedejo kot v šoli. Ogledalo najstnikov so njihovi vrstniki in pred njimi se nikoli ne bodo obnašali otročje, pač pa bodo hoteli narediti vtis nanje.

Ne glede na to, kako dobro učitelji pripravijo svoje ure in ne glede na to, kako dobro razložijo snov, otroci pri učenju na daljavo potrebujejo nekoga, ki jim pomaga pri delu. To so starši, ki smo jim pri šolanju na daljavo naložili preveliko breme.

S šolo na daljavo smo vdrli v pravico do normalnega družinskega življenja. Kar nenadoma je padla ločnica med javnim in zasebnim, ker šolski prostor vdira v družino, v intimo doma, ker nekako se zdaj pričakuje, da bo vsak otrok imel kamero, če nima prižgane kamere, seveda učitelj ne ve, kaj se dogaja. Moramo pa vedeti, da ko vstopamo v to družinsko intimo, marsikateri otrok ugasne kamero, ker ne želi pokazati, kaj se pri njemu doma dogaja. Marsikdo nima svoje sobe, nima takega stanovanja, da bi si ga želel pokazati.


Med štirimi stenami

862 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Dotik, pogled, opazka na hodniku ali samo sočutna bližina lahko rešijo svet

25.01.2021

Potem ko so se pred dvema tednoma v šolske klopi vrnili otroci šol za otroke s posebnimi potrebami, se po treh mesecih šolanja na daljavo v šole vendarle vračajo še učenci prve triade. Sicer pa otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo drugo in tretjo triado običajnih šol, ostajajo za domačimi zasloni. Tako bodo strokovno pomoč specialnih pedagogov in učiteljev še vedno prejemali le na daljavo, kar pa je zelo težko kakovostno izvajati. S kakšnimi težavami se ob tem srečujejo specialni pedagogi, kaj zamujajo otroci in kako se vsi skupaj poskušajo znajti v teh razmerah, se je Cirila Štuber prejšnji torek pogovarjala s Katarino Kesič Dimic, magistrico antropologije in specialno pedagoginjo, ki dela v O. Š. Marije Vere v Kamniku.

Dodatno strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami v običajnih šolah je na daljavo težko izvajati

Potem ko so se pred dvema tednoma v šolske klopi vrnili otroci šol za otroke s posebnimi potrebami, se po treh mesecih šolanja na daljavo v šole vendarle vračajo še učenci prve triade. Sicer pa otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo drugo in tretjo triado običajnih šol, ostajajo za domačimi zasloni. Tako bodo strokovno pomoč specialnih pedagogov in učiteljev še vedno prejemali le na daljavo, kar pa je zelo težko kakovostno izvajati. S kakšnimi težavami se ob tem srečujejo specialni pedagogi, kaj zamujajo otroci in kako se vsi skupaj poskušajo znajti v teh razmerah, se je Cirila Štuber prejšnji torek pogovarjala s Katarino Kesič Dimic, magistrico antropologije in specialno pedagoginjo, ki dela v OŠ Marije Vere v Kamniku.

 

V večini primerov se pomoč izvaja individualno, v nekaterih primerih pa tudi kot asistenca v razredu, tako da je specialni pedagog z učencem v razredu, kar pomeni, da je socialni pedagog ob otroku  in mu pomaga pri organizaciji, pri prepisu, pri nadzoru vedenja in pri umeščanju v skupino. Še zlasti pri starejših učencih je bolj pogosta praksa, da učenec prihaja k socialnemu ali specialnemu pedagogu na individualno obravnavo.

Včasih ni potreben niti pogled, dovolj je prisotnost, biti v istem prostoru in se nič pogovarjati, si le signalizirati. Delamo z otroki, ki potrebujejo umik in potem v neki tišini, v nekem varnem okolju potrebujejo le kakih 15 minut sobivanja.

Otroci morajo zdaj informacije, ki so jih prej dobili po različnih kanalih in celo večkrat, od učitelja, sošolca in še kje, zdaj prebrati. In to so otroci, ki imajo težave z branjem, so torej nevešči bralci in neradi delajo in se že pri samem branju navodil pretirano utrudijo. Potem je tu še organizacija dela. Pri tem jim poskušamo pomagati, a če nismo z njimi, če so sami med delovnim dnevom, to ne pomaga veliko. Upada tudi motivacija za delo.

Nekateri otroci razvlečejo šolsko dejavnost čez ves dan, ker ne vejo, kako bi, ker delajo bolj počasi in ker si vmes privoščijo cel kup praznih odmorov. Včasih, recimo, učitelj neko informacijo površno pove, ali jo otrok presliši, spregleda. V šoli se otrok dodatno informira pri sošolcu, doma pa je otrok v stiski, če mu manjka en zelo majhen košček informacije. Ne ve, ali je treba to prepisat ali samo prebrat ali kaj je že treba naredit, zato se potem te naloge sploh ne loti, ker ne ve, kako začeti.

Doma oz. na daljavo manjka multisenzorni pristop. Pri spoznavanju črk jih recimo rišemo v pesek, jih oblikujemo, pregibamo jo ponazorimo z gibanjem. Podira se tudi bioritem otrok, ker so utrujeni na drugačen način. Niso fizično izčrpani kot včasih, pač pa zvečer ne morejo zaspati in zjutraj predolgo spijo. Z nekaterimi se pred 9. uri zjutraj sploh ne moremo dobiti, ker še ne vstanejo in potem pridejo kar v pižamah.

V šolskih odmorih prihaja do interakcij med otroci in v teh odmorih se za razvoj otroka kot človeka dogaja največja življenjska šola. Na hodnikih, na straniščih, v vrsti za kosilo se pokaže, če ima otrok nekatere lastnosti s pomočjo katerih bo lahko preživel, se spopadel, ker se dogaja veliko konfliktov. V šolah se z otroci na dolgo in široko pogovarjamo, da se zna otrok naslednjič bolje soočiti z istim izzivom.

To ocenjevanje na daljavo ni za nikogar pravično, ne za tistega, ki se je res naučil in ne za tistega, ki bo malo pogoljufal, ker ne moremo nikogar pravično oceniti. Že s tem, ko se učenec ne more pokazati s svojim znanjem, se primerjati s sošolci, veliko izgubljamo.

Najstniki se doma veliko bolj neodgovorno in otročje vedejo kot v šoli. Ogledalo najstnikov so njihovi vrstniki in pred njimi se nikoli ne bodo obnašali otročje, pač pa bodo hoteli narediti vtis nanje.

Ne glede na to, kako dobro učitelji pripravijo svoje ure in ne glede na to, kako dobro razložijo snov, otroci pri učenju na daljavo potrebujejo nekoga, ki jim pomaga pri delu. To so starši, ki smo jim pri šolanju na daljavo naložili preveliko breme.

S šolo na daljavo smo vdrli v pravico do normalnega družinskega življenja. Kar nenadoma je padla ločnica med javnim in zasebnim, ker šolski prostor vdira v družino, v intimo doma, ker nekako se zdaj pričakuje, da bo vsak otrok imel kamero, če nima prižgane kamere, seveda učitelj ne ve, kaj se dogaja. Moramo pa vedeti, da ko vstopamo v to družinsko intimo, marsikateri otrok ugasne kamero, ker ne želi pokazati, kaj se pri njemu doma dogaja. Marsikdo nima svoje sobe, nima takega stanovanja, da bi si ga želel pokazati.


28.09.2020

Študentka socialnega dela ne upa povedati, kaj študira

Negativna podoba socialnega dela je posledica nepoznavanja kompleksnosti poklica in raznovrstnosti težav, ki jih rešujejo strokovni delavci na centrih za socialno delo. Težave ljudi so večplastne, pogosto prepozno iščejo pomoč, obenem pa pričakujejo, da bo socialni delavec v trenutku rešil njihovo težavo s čarobno paličico. Kako spremeniti podobo socialnega dela, da študentom in študentkam fakultete ter bodočim socialnim delavcem in delavkam ne bo nerodno povedati, kaj študirajo? Gostji dr. Ana Marija Sobočan s Fakultete za socialno delo in Špela Havle s Centra za socialno delo Koroške, ki je tudi predsednica konference Centrov za socialno delo pri Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.


21.09.2020

"Kot otrok sem tolmačila vsebine, ki niso bile primerne za otroke."

V mednarodnem tednu gluhih smo v oddaji Med štirimi stenami gostili tolmačko za slovenski znakovni jezik Natalijo Spark. Kot otrok gluhih staršev je že od otroštva obkrožena z gluhimi in tolmačenje v znakovni jezik in iz znakovnega jezika v govorni jezik, je bilo zanjo nekaj vsakdanjega. Spomini na otroštvo zanjo niso prijetni, saj ni živela v zdravem socialnem okolju, poleg tega pa, ko je postajala starejša, je tolmačila tudi vsebine, za katere trdi, da niso primerne za otroke. S tem je, kot pravi, bila oropana otroštva in danes to dojema kot zlorabo. Je magistrica psihosocialne pomoči in prva pri nas, ki osebam z okvaro sluha omogoča, da vstopijo v proces psihosocialnega svetovanja v svojem maternem jeziku - slovenskem znakovnem jeziku. Kakšna je njena izkušnja z gluhoto, kako jo je zaznamovala, kako posebna je ta komunikacija v slovenskem znakovnem jeziku in s kakšnimi težavami se gluhi spopadajo v vsakdanjem življenju, o tem se je Natalija Spark pogovarjala z voditeljico Petro Medved.


14.09.2020

Ko življenje zatrepeta, Življenje s Parkinsonovo boleznijo je velik izziv

V Sloveniji živi več kot 9000 ljudi, ki se spopadajo s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi. Gre za napredujočo degenerativno bolezen možganov, ki žal še ni ozdravljiva, lahko pa jo vse bolje obvladujemo. Bolniki se združujejo v Društvu Trepetlika, ki deluje že 30 let in ponuja najrazličnejšo pomoč. Življenje s parkinsonovo boleznijo je velik izziv tako za obolelega kot za njegove najbližje. V tokratni oddaji o izkušnjah z boleznijo pripovedujeta Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika, in Jože Šprohar.


07.09.2020

O koronavirusni bolezni še vedno vemo premalo

Življenje piše različne zgodbe. In današnja zgodba je zgodba časa, v katerem živimo. Obdobja koronavirusne bolezni, ki obvladuje vse ravni našega življenja: delo, izobraževanje, družino, prosti čas in še bi lahko naštevali. Nekateri o bolezni govorijo spoštljivo, predvsem iz spoštovanja do umrlih za to boleznijo, drugi ji ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na ukrepe, ki jih je treba dosledno spoštovati, da se bolezen ne bi širila. O virusu in posledicah bolezni še vedno vemo premalo, pravi naš današnji sogovornik oddaje Med štirimi stenami prof. dr. Adolf Lukanovič, ki je bolezen prebolel v njeni najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal med zdravljenjem in rehabilitacijo, boste lahko slišali v pogovoru z novinarko Petro Medved.


31.08.2020

Mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami

Poletni ponedeljki prinašajo ponovitve oddaj Med štirimi stenami. Tokrat smo izbrali oddajo, v kateri smo se pogovarjali o čustvenih in vedenjskih težavah pri mladostnikih. Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se je v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.


24.08.2020

Si pridna?

Za žensko velja stereotip popolnosti. In pridnosti. Skrb za druge naj bi imele ženske na prvem mestu, biti delavna in pridna kot mravljica mora biti prav tako prioriteta. Pa ženske ob tem občutijo zadovoljstvo? Jih to izpopolnjuje? O tem teče beseda v tokratni ponovitvi oddaje, v kateri gostuje dr. Saša Krajnc.


17.08.2020

Bronja Žakelj

Njena življenjska zgodba je filmska. Idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ga je unovčila, kadar je šlo kaj narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. Kdor je prebral njeno knjigo Belo se pere na devetdeset ali poslušal zvočno knjigo, je prepoznal življenjsko zgodbo Bronje Žakelj.


10.08.2020

Življenje z amiotrofično lateralno sklerozo

Ena izmed poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o amiotrofični lateralni sklerozi. V Sloveniji imamo približno 150 bolnikov, ki so zboleli za njo. Gre za redko, hitro napredujočo, neozdravljivo nevrološko bolezen, za katero ne poznamo zdravila. Imenujemo jo tudi bolezen motoričnega nevrona. Najprej se pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Kakšno je življenje s to boleznijo, boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Petra Medved.


27.07.2020

Tadeja in Tjaž Nemanič: "Ko se pojavi kriza v partnerskem odnosu, je v ozadju prtljaga iz otroštva."

Partnerstva brez kriz in bojev ni. Kriza je lahko priložnost za rast, lahko pa je pogubna za partnerstvo in se zveza konča. Kadar se pojavi kriza, je v ozadju prtljaga iz otroštva. V imagu je prtljaga v štirih kovčkih. Dobra poznavalca imago partnerske terapije sta Tadeja Milivojevič Nemanič in Tjaž Nemanič, zakonski par in starša.


20.07.2020

Ariana Lucija Tratar Supan: "Zdaj skrbim zase, za svojo malo punčko."

Ariana Lucija Tratar Supan razkriva svojo življenjsko zgodbo, v kateri se prepletajo boleče izkušnje, od zlorabe v otroštvu, nefunkcionalnih zvez z moškimi, do motenj hranjenja in neujemanja s psihoterapevtko, s katero je želela razreševati svoje nakopičene težave, ki so hromile njeno življenje.


13.07.2020

Slepota ga ne ovira v življenju

Ena od poletnih ponovitev oddaj Med štirimi stenami prinaša pogovor o slepoti. Mihe Srebrnjaka slepota ni ustavila, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode, odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjak tako vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje. Oddajo je pripravila Petra Medved.


29.06.2020

Moje srce se je dolgo poslavljalo od otrok

Starši vzgajajo svoje otroke za samostojno življenje zato, da bodo lahko v prihodnosti živeli brez njih. Ko pa pride trenutek, da odrasli otroci odidejo od doma, starši lahko doživijo praznino. Tudi za partnerski odnos je odhod otrok od doma velika preizkušnja, če partnerja svojega odnosa nista negovala že prej. V oddaji Med štirimi stenami o sindormu praznega gnezda razmišljata Meta in Rudi Tavčar.


22.06.2020

Življenje z amiotrofično lateralno sklerozo

Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča bolezen motoričnih živčnih celic v možganski skorji ter možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato ALS poimenujemo tudi bolezen motoričnega nevrona. Bolezen se najprej pokaže z oslabitvijo skupine mišic na enem od udov, nato oslabitev postopno zajame sosednje mišice, mišice na drugi strani telesa in mišice za dihanje, govor in požiranje. Gre za redko, hitro napredujočo genetsko bolezen, ki se razlikuje od bolnika do bolnika. Zdravila, ki bi zaustavilo ali spremenilo potek bolezni ni. Bolezen se največkrat pojavi med 40. in 60. letom starosti. Po vsem svetu je približno enako obolelih, in sicer od šest do osem obolelih na 100.000 prebivalcev. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. Bolniki povprečno umrejo po dveh letih, bolezen pa je pogostejša pri moških. Svojo življenjsko zgodbo spopadanja s to boleznijo, nam bo v oddaji Med štirimi stenami povedal bolnik Damijan Škrbina. Z nami pa bo tudi doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog KI za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, ki se ukvarja z zdravljenjem in preučevanjem te bolezni. Oddajo pripravlja Petra Medved.


15.06.2020

“V dodatnem letu vrtca je otrok veliko nadoknadil”

V teh dneh se – malo kasneje kot običajno – rešujejo še zadnje vloge za odlog šolanja oziroma vstopa v prvi razred osnovne šole. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu že vpisati v prvi razred, vendar so lahko potem - če menijo, da za to še ni pripravljen, ima kakšne zdravstvene posebnosti in podobno, predlagali odložitev šolanja. Izkušnje staršev, ki so otroka dali v šolo z vrstniki ali pa šolanje odložili, so verjetno tako pozitivne kot negativne, tudi stroka ni enotnega mnenja recimo o tem, ali so prvi razredi devetletke prilagojeni tako nekomu, ki je že januarja dopolnil šest let, kot tudi tistemu, ki bo šestletnik postal šele decembra. Zgodba, ki jo bomo slišali v nadaljevanju je le ena od mnogih. Nataša Rašl v studiu gosti srednješolsko profesorico in mlado mamico, ki se je lani odločila za odlog za svojega sina. Dobro leto je že mimo – kako torej gleda na to odločitev zdaj in ali meni, da je otrok v tem dodatnem letu v vrtcu kaj pridobil?


08.06.2020

Bolezen tisočerih obrazov

Multipli sklerozi pravijo bolezen tisočerih obrazov, saj so težave bolnikov zelo raznolike: občutek mravljinčenja ali otopelosti telesa, motnje koordinacije, poslabšanje mišične moči, pešanje vida in sluha, težave z mokrenjem. Bolezen lahko človeku čez noč popolnoma spremeni življenje. Gre za kronično avtoimunsko vnetno bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem - možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Bolnikov lastni imunski sistem proizvaja protitelesa, ki napadajo zaščitni ovoj okoli živčnih celic. Pri nas imamo približno 2.500 registriranih bolnikov z multiplo sklerozo, v Združenju multiple skleroze Slovenije pa ocenjujejo, da je bolnikov približno 3.500. Med bolniki je okoli dve tretjini zˇensk in tretjina mosˇkih. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom - lahko pa tudi v otroštvu ali po 60. letu. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako je z zdravljenjem in kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija za te bolnike – o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostoma, ki se tudi sama spopadata s to boleznijo: Tajo Habič in namestnikom predsednika Združenja multiple skleroze Slovenije Edvardom Rednakom. Oddajo vodi Petra Medved.


01.06.2020

S svojo izkušnjo pomagam premagovati stisko drugih

Na življenjske stiske se odzovemo vsak drugače. Nekateri težko najdejo izhod, drugi svoja spoznanja in razmišljanja želijo podeliti z drugimi in jim s tem povedati, da v stiski niso sami. Ko je pred leti Breda Brezovar Goljar zbolela za rakom, so ji zelo pomagali pogovori s prijateljico, ki je raka prebolela pred njo. Ta izkušnja jo je nagovorila, da se je vključila v delo Društva onkoloških bolnikov kot prostovoljka, danes pa je tudi podpredsednica društva.


25.05.2020

Slepota ga ne ovira v življenju

Miha Srebrnjak je vid popolnoma izgubil med dvanajstim in trinajstim letom. Vendar ga to ni ustavilo, da si v življenju ne bi postavljal vedno novih ciljev in izzivov. Pred dvema letoma je osvojil Triglav, poletel je tudi z akrobatskim letalom. Po poklicu je računalniški tehnik, ukvarja se s spletno dostopnostjo, lani pa se je odločil tudi za podjetniške vode - odprl je spletno trgovino. Miha Srebrnjaka, ki vedno znova dokazuje, da kljub slepoti lahko živi polno življenje, je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.


18.05.2020

Medosebni stiki otrok z vrstniki so poligon za učenje

Danes se otroci po devetih tednih vračajo v vrtce in v prvo triado osnovne šole, kjer pa bodo veljali strogi preventivni ukrepi in omejitve. Prepoved tesnih medosebnih stikov, prepoved sposojanja igrač in šolskih potrebščin, prepoved igranja na vrtčevskih in šolskih igriščih, prepoved druženja s sovrstniki iz drugih skupin in razredov, uporaba mask in poostren nadzor vsesplošnega vedenja otrok. Mnogi strokovnjaki so ogorčeni in menijo, da so ukrepi neizvedljivi in neživljenski, ter da lahko otrokom prinesejo več škode kot koristi. O vprašanjih, ki v teh dneh begajo tako starše, otroke kot strokovne delavce se bomo pogovarjali s psihologinjo, šolsko svetovalno delavko, sodelavko Zveze prijateljev mladine in FamilyLab Slovenija, Nino Babič. Pred mikrofon jo je povabila Martina Černe.


11.05.2020

Mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami

Čustvene in vedenjske težave pri mladostnikih imajo različne vzroke, intenzivnost njihovega pojavljanja pa je nepredvidljiva. Mladostniki s temi težavami oziroma motnjami kažejo ponavljajoč se vzorec neprilagojenega vedenja, ki se kaže v neuspešni socialni interakciji. Beganje od doma, izostajanje od pouka, tatvine, laganje, predrznost, čustvena neodzivnost, manipulacija, fizična napadalnost, mučenje živali, neprimerni spolni odnosi – to je samo nekaj ravnanj, ki nakazujejo na čustvene in vedenjske težave. Kako pomagajo mladostnikom s temi težavami in kako pomembno je sodelovanje s starši – o tem se bo v oddaji Med štirimi stenami Petra Medved pogovarjala s socialno pedagoginjo in družinsko mediatorko Ireno Borštnar, vzgojiteljico, ki že 25 let dela v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora.


04.05.2020

Človek se oblikuje v delu, odnosih in komunikaciji

Ko se bodo zaposleni po daljšem obdobju odsotnosti vrnili na svoja delovna mesta, bodo njihovi odzivi zelo različni. Tisti, ki so delali na daljavo in so se privadili na nov način dela, bodo želeli tudi v prihodnje delati doma in manj v službenem okolju. Drugi pa bodo povratka v službo veseli, ker bodo vnovič lahko vzpostavili pristnejše odnose in komunikacijo. Gostja oddaje je dr. Danijela Brečko, ki ima več kot dvajsetletne izkušnje s področja profesionalnega osebnega razvoja in voditeljstva. Magistrirala je na Filozofski fakulteti s področja osebnega razvoja in je na temo svojega magisterija izdala tudi knjigo Kako se odrasli spreminjamo. Doktorirala je s področja načrtovanja kariere in vloge izobraževanja.


Stran 10 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov