Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob skorajšnji 100. obletnici rojstva skladatelja Gyorgya Ligetija (rodil se je 28. maja leta 1923) bo tokrat v ospredju glasba, ki jo je ta madžarski skladatelj namenil za glas in klavir. Predstavlja nekakšno biografijo skladatelja in sega od njegovih zgodnjih priredb ljudskih pesmi do uglasbitev klasičnega pesnika Janosa Aranya in Friedricha Hölderina; med njimi pa pesmi na poezijo Sándorja Weöresa - preprosto oblikovane, a z razgibano klavirsko spremljavo.
4 epizod
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
Ob skorajšnji 100. obletnici rojstva skladatelja Gyorgya Ligetija (rodil se je 28. maja leta 1923) bo tokrat v ospredju glasba, ki jo je ta madžarski skladatelj namenil za glas in klavir. Predstavlja nekakšno biografijo skladatelja in sega od njegovih zgodnjih priredb ljudskih pesmi do uglasbitev klasičnega pesnika Janosa Aranya in Friedricha Hölderina; med njimi pa pesmi na poezijo Sándorja Weöresa - preprosto oblikovane, a z razgibano klavirsko spremljavo.
»Glasba, kadar je umetnost, mi je sporočilo neskončnega in najvišji dosežek človeškega duha. Ne ena sama, svetovna – kot napovedujejo futurologi – marveč različne glasbe sveta. Del teh sem in bom ostal,« je zapisal. Skoraj ni umetnikove skladbe, ki se ne bi zapisala med vrhunce naše ustvarjalnosti – pa naj bo na vokalnem, orkestralnem ali komornem področju. Tudi samospevnem.
Vokalna glasba ima v opusu Lojzeta Lebiča, skladatelja, ki letos praznuje svoj življenjski jubilej - 90. rojstni dan, pomembno mesto, pa naj si gre za zborovska dela, obsežnejša vokalno-instrumentalna, scenska oziroma odrska dela ali samospeve. Njegovi samospevi so si med seboj različni, vsem pa je skupno dvoje: zavestna težnja po zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter izraznost, odprta v novoklasično razširjeno tonalnost.
Knjiga visečih vrtov je delo, ki ga je Schönberg ustvaril v letih 1908 in 1909, torej takrat, ko se je začel ukvarjati z atonalnostjo oz. dodekafonijo. Poetičen naslov, bi lahko dodali, in taka je v resnici tudi glasba, ki jo je navdihnila pesem Stefana Georga.
Arnold Schönberg je skladatelj, pri katerem morda najprej pom islimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemlinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak.
Neveljaven email naslov