Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kako se znajdemo v množici brisač in pogledov in primerjav?
V tokratni epizodi naše možgane peljemo – na plažo! In to ne na tisto, kjer uživajo v samoti in je edino, kar slišijo, zvok valov, ki se bližajo obali. Ne. Naše možgane peljemo na plažo, kjer vsako jutro pazljivo namestijo svojo brisačo in pri tem pazijo, da ne pohodijo sosedove. Množica, socialne norme in, seveda – strmenje. Veliko strmenja. Kako to vpliva na naše možgane? Za pojasnila bomo poprosili prof. dr. Antonio Hamilton, vodjo skupine za socialno nevroznanost na univerzi UCL v Londonu.
V vsaki situaciji, v kateri nastopa več ljudi v različnih kontekstih, se lahko vzpostavi veliko zanimivih socialnih interakcij, nam je povedala. Strmenje in pogledi pa na nas vplivajo na več različnih načinov.
Če hodite po plaži in boste opazili, da vsi gledajo v isto smer, boste tudi sami to storili, saj se vam bo zdelo, da je najbrž kaj zanimivega. Opravili so že kar nekaj psiholoških eksperimentov, ki so pokazali, da ljudje posnemamo strmenje drugih ljudi. Vemo, da se pri tem odzivajo specifična možganska omrežja – ko opazimo, da oseba strmi v določeno smer in to spontano posnemamo, da ugotovimo, kaj je tako zelo zanimivo oziroma kaj gledajo. Zelo zanimiv je tudi primer, ko kdo strmi v nas, takrat se začne odvijati drugačen sklop kognitivnih procesov.
Z različnimi metodami preučujejo, kaj se ob vseh teh interakcijah dogaja z našimi možgani. Recimo takrat, ko opazimo, da nas nekdo opazuje.
To aktivira možganske sisteme kot je prefrontalna skorja, ki je povezana z nadzorom vedenja in socialno kognicijo. Nekateri ljudje se ob tem počutijo samozavestno, drugi se začnejo spraševati – ali sem te osebi všeč? Kaj si misli o meni? Skrbi jih, kako so videti. Vse to se seveda razlikuje od konteksta do konteksta. Vsekakor pa ima občutek, da nas nekdo opazuje, močan vpliv na naše možgane in naše vedenje.
Velikokrat pa skušamo biti svojim “plažnim sosedom” tudi podobni.
Za večino teh naših odzivov velja, da so nezavedni. Posnemanje je še ena od oblik tega socialnega vedenja. Ljudje se posnemajo, pa naj bo to drža, govor, hoja, celo moda je lahko neka oblika posnemanja. S tem pokažemo drugim, da smo del skupine, da nam je druga oseba všeč, da želimo vzpostaviti socialni stik. To je torej način, s katerim se povežemo z drugimi ljudmi.
471 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kako se znajdemo v množici brisač in pogledov in primerjav?
V tokratni epizodi naše možgane peljemo – na plažo! In to ne na tisto, kjer uživajo v samoti in je edino, kar slišijo, zvok valov, ki se bližajo obali. Ne. Naše možgane peljemo na plažo, kjer vsako jutro pazljivo namestijo svojo brisačo in pri tem pazijo, da ne pohodijo sosedove. Množica, socialne norme in, seveda – strmenje. Veliko strmenja. Kako to vpliva na naše možgane? Za pojasnila bomo poprosili prof. dr. Antonio Hamilton, vodjo skupine za socialno nevroznanost na univerzi UCL v Londonu.
V vsaki situaciji, v kateri nastopa več ljudi v različnih kontekstih, se lahko vzpostavi veliko zanimivih socialnih interakcij, nam je povedala. Strmenje in pogledi pa na nas vplivajo na več različnih načinov.
Če hodite po plaži in boste opazili, da vsi gledajo v isto smer, boste tudi sami to storili, saj se vam bo zdelo, da je najbrž kaj zanimivega. Opravili so že kar nekaj psiholoških eksperimentov, ki so pokazali, da ljudje posnemamo strmenje drugih ljudi. Vemo, da se pri tem odzivajo specifična možganska omrežja – ko opazimo, da oseba strmi v določeno smer in to spontano posnemamo, da ugotovimo, kaj je tako zelo zanimivo oziroma kaj gledajo. Zelo zanimiv je tudi primer, ko kdo strmi v nas, takrat se začne odvijati drugačen sklop kognitivnih procesov.
Z različnimi metodami preučujejo, kaj se ob vseh teh interakcijah dogaja z našimi možgani. Recimo takrat, ko opazimo, da nas nekdo opazuje.
To aktivira možganske sisteme kot je prefrontalna skorja, ki je povezana z nadzorom vedenja in socialno kognicijo. Nekateri ljudje se ob tem počutijo samozavestno, drugi se začnejo spraševati – ali sem te osebi všeč? Kaj si misli o meni? Skrbi jih, kako so videti. Vse to se seveda razlikuje od konteksta do konteksta. Vsekakor pa ima občutek, da nas nekdo opazuje, močan vpliv na naše možgane in naše vedenje.
Velikokrat pa skušamo biti svojim “plažnim sosedom” tudi podobni.
Za večino teh naših odzivov velja, da so nezavedni. Posnemanje je še ena od oblik tega socialnega vedenja. Ljudje se posnemajo, pa naj bo to drža, govor, hoja, celo moda je lahko neka oblika posnemanja. S tem pokažemo drugim, da smo del skupine, da nam je druga oseba všeč, da želimo vzpostaviti socialni stik. To je torej način, s katerim se povežemo z drugimi ljudmi.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
Neveljaven email naslov