Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi. O njej in mitih, ki so povezani s pozitivno samopodobo, se bomo pogovarjali s specialistko klinične psihologije, Aleksandro Meško. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač
S specialistko klinične psihologije Aleksandro Meško o samopodobi, naši sliki o sebi
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi.
Samopodoba je človekova slika o sebi, to je en sistem prepričanj o tem, kakšni smo mi.
Nam je povedala sogovornica, specialistka klinične psihologije Aleksandra Meško. Naša samopodoba je sicer res zgodba, ki se zariše ob našem odnosu do sebe, temelji pa na drugih odnosih.
Velikokrat rečemo, da takšen odnos, kot so ga imeli pomembni drugi do nas, ko smo bili majhni, tako začnemo obravnavati same sebe.
Če so nam drugi ves čas ponavljali, da iz nas nič ne bo, bomo tudi mi s časom najbrž razvili neki samoprezir, ki bo vplival na počutje in tudi na to, ali se bomo upali spustiti v bolj zahtevne stvari in nove izzive. To seveda ni zdravo, bolj zdrava pa je jeza, saj lahko ti občutki motivirajo, da v prihodnje kaj naredimo drugače.
Kaj pa, ko pričakujemo, da bomo vedno brilijantno zadovoljni in da bo vse skupaj pozitivno in dobro in narejeno po najvišjih možnih standardih? Tudi to je izziv za naše nevrone.
Živimo v obdobju, v katerem obstaja tiranija ‘bodimo srečni in zadovoljni’.
To seveda s pridom izkorišča tudi marketing.
Ampak človek, ki ima zdrav odnos do sebe, velikokrat doživi tesnobo ali tremo, sploh takrat, ko so pred nami zahtevne okoliščine. To ne pomeni, da je z nami kaj narobe, da smo nesamozavestni in tako naprej.
470 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi. O njej in mitih, ki so povezani s pozitivno samopodobo, se bomo pogovarjali s specialistko klinične psihologije, Aleksandro Meško. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač
S specialistko klinične psihologije Aleksandro Meško o samopodobi, naši sliki o sebi
Ste zadovoljni sami s seboj? Koga vidite, ko se pogledate v ogledalo? Ste na katero svojo lastnost še posebno ponosni? Vam gre kaj na živce? Samopodoba je skupek predstav in mnenj, ki jih imamo o sebi.
Samopodoba je človekova slika o sebi, to je en sistem prepričanj o tem, kakšni smo mi.
Nam je povedala sogovornica, specialistka klinične psihologije Aleksandra Meško. Naša samopodoba je sicer res zgodba, ki se zariše ob našem odnosu do sebe, temelji pa na drugih odnosih.
Velikokrat rečemo, da takšen odnos, kot so ga imeli pomembni drugi do nas, ko smo bili majhni, tako začnemo obravnavati same sebe.
Če so nam drugi ves čas ponavljali, da iz nas nič ne bo, bomo tudi mi s časom najbrž razvili neki samoprezir, ki bo vplival na počutje in tudi na to, ali se bomo upali spustiti v bolj zahtevne stvari in nove izzive. To seveda ni zdravo, bolj zdrava pa je jeza, saj lahko ti občutki motivirajo, da v prihodnje kaj naredimo drugače.
Kaj pa, ko pričakujemo, da bomo vedno brilijantno zadovoljni in da bo vse skupaj pozitivno in dobro in narejeno po najvišjih možnih standardih? Tudi to je izziv za naše nevrone.
Živimo v obdobju, v katerem obstaja tiranija ‘bodimo srečni in zadovoljni’.
To seveda s pridom izkorišča tudi marketing.
Ampak človek, ki ima zdrav odnos do sebe, velikokrat doživi tesnobo ali tremo, sploh takrat, ko so pred nami zahtevne okoliščine. To ne pomeni, da je z nami kaj narobe, da smo nesamozavestni in tako naprej.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov