Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Ena najbolj zapletenih stvari, ki jih boste kadarkoli naredili v življenju"

09.01.2020

Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

S prof. dr. Maryanne Wolf o branju in možganih

Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje nismo bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek nauči in zmore. Seveda zato pogosto prihaja do težav.

To je zelo zanimivo, saj se ljudje ne zavedamo, da se nismo rodili, da bi brali. Nikoli nismo bili rojeni za branje. Rojeni smo bili za govorjenje in razmišljanje in gledanje in igranje in vohanje in za to, da jemo. Branje je nova »iznajdba«, ki je stara komaj kakšnih 6000 let. Posledice pa čutijo otroci. Starši in učitelji namreč mislijo, da se je to nekaj normalnega in da se je naučiti brati tako, kot se je naučiti govoriti. Omrežje povezano z branjem pa je tako kompleksno, da lahko povem, da gre res za eno najbolj sofisticiranih in najbolj zapletenih stvari, ki jih boste kadarkoli v življenju naredili.

Tudi, ko se branja naučimo, ima potem to več nivojev.

Velika razlika je med tem, da si sposoben brati na osnovnem nivoju, ko združuješ črke in zvoke, ali pa, da zmoreš zelo profesionalno, elaborirano branje. Slednje zahteva vrsto let. Pravzaprav se tudi pri vas še oblikuje, saj razvoj praktično traja vse življenje. Ena od težav s sodobno tehnologijo je, da nas pogosto pahne nazaj k zelo osnovni obliki branja, namesto da bi to čudovito omrežje v celoti uporabljali.

Kaj pa vsi ekrani. zasloni, ki nas obdajajo?

Sodelujem s pediatri in res si prizadevamo, da bi ljudje razumeli, da je razvoj jezika boljši, če pred letom in pol oziroma dvema letoma ni zaslonov in ekranov. Vsi ti dražljaji preveč spreminjajo otrokovo pozornost, postanejo skoraj zasvojeni s prekomernimi dražljaji. Pred drugim letom starosti bi se zato zaslonom izogibala. Ne bi jih prepovedala, marveč jih enostavno ne bi vključila v njihova življenja, sploh ne kot »varuško«. Če tekst samo preletimo, damo našemu osnovnemu omrežju neko hitro informacijo, potem pa nas že potegne, da gremo naprej. Ne damo pa globljim procesom časa, da se razvijejo in delujejo.


Možgani na dlani

470 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

"Ena najbolj zapletenih stvari, ki jih boste kadarkoli naredili v življenju"

09.01.2020

Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

S prof. dr. Maryanne Wolf o branju in možganih

Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje nismo bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek nauči in zmore. Seveda zato pogosto prihaja do težav.

To je zelo zanimivo, saj se ljudje ne zavedamo, da se nismo rodili, da bi brali. Nikoli nismo bili rojeni za branje. Rojeni smo bili za govorjenje in razmišljanje in gledanje in igranje in vohanje in za to, da jemo. Branje je nova »iznajdba«, ki je stara komaj kakšnih 6000 let. Posledice pa čutijo otroci. Starši in učitelji namreč mislijo, da se je to nekaj normalnega in da se je naučiti brati tako, kot se je naučiti govoriti. Omrežje povezano z branjem pa je tako kompleksno, da lahko povem, da gre res za eno najbolj sofisticiranih in najbolj zapletenih stvari, ki jih boste kadarkoli v življenju naredili.

Tudi, ko se branja naučimo, ima potem to več nivojev.

Velika razlika je med tem, da si sposoben brati na osnovnem nivoju, ko združuješ črke in zvoke, ali pa, da zmoreš zelo profesionalno, elaborirano branje. Slednje zahteva vrsto let. Pravzaprav se tudi pri vas še oblikuje, saj razvoj praktično traja vse življenje. Ena od težav s sodobno tehnologijo je, da nas pogosto pahne nazaj k zelo osnovni obliki branja, namesto da bi to čudovito omrežje v celoti uporabljali.

Kaj pa vsi ekrani. zasloni, ki nas obdajajo?

Sodelujem s pediatri in res si prizadevamo, da bi ljudje razumeli, da je razvoj jezika boljši, če pred letom in pol oziroma dvema letoma ni zaslonov in ekranov. Vsi ti dražljaji preveč spreminjajo otrokovo pozornost, postanejo skoraj zasvojeni s prekomernimi dražljaji. Pred drugim letom starosti bi se zato zaslonom izogibala. Ne bi jih prepovedala, marveč jih enostavno ne bi vključila v njihova življenja, sploh ne kot »varuško«. Če tekst samo preletimo, damo našemu osnovnemu omrežju neko hitro informacijo, potem pa nas že potegne, da gremo naprej. Ne damo pa globljim procesom časa, da se razvijejo in delujejo.


12.07.2018

Okus in možgani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.07.2018

prof. dr. Barry Everitt

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.06.2018

Možgani in zehanje

O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.


21.06.2018

Možgani na morju

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.06.2018

Um, možgani in čuječnost

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.06.2018

Možgani in skodelica kave

Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete


31.05.2018

Možgani in multipla skleroza 2. del

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.05.2018

Možgani in multipla skleroza 1. del

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.05.2018

Koliko ur na dan presedite?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.05.2018

Možgani pri zobozdravniku

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.05.2018

Jet lag

Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!


26.04.2018

Možgani in elektrika

Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!


19.04.2018

Možgani in psihadeliki

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.04.2018

Možganski most

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.04.2018

Možgani in epigenetika

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.03.2018

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.03.2018

Fantomski vid

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.03.2018

‘Gorivo za sanjarjenje je naš spomin’

Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?


08.03.2018

Možgani in pisanje z roko

Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.


01.03.2018

Možgani in Alica v čudežni deželi

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 17 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov