Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!
Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo
Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "To je običajno v prvi tretjini noči," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."
Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v možganovini, so ugotovili, da:
"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."
Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".
Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.
"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."
Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.
"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."
Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.
471 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!
Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo
Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "To je običajno v prvi tretjini noči," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.
"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."
Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v možganovini, so ugotovili, da:
"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."
Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".
Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.
"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."
Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.
"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."
Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.
V zadnji avgustovski epizodi oddaje bomo naše možgane znova odpeljali – na morje. Zakaj mnoge ljudi ta neskončna modrina pomirja in pomeni svobodo? Kaj se dogaja z našimi nevronskimi omrežji, če od poletja pričakujemo “preveč” in se v resnici nismo odpočili? In kako se čim bolj pripraviti na urnike in vse obveznosti, ki nas iz poletne umirjenosti znova odpeljejo v jesenski delovni ritem? Psihologinja dr. Maja Smrdu gre z nami na četrtkovi jutranji potep in upamo, da tudi vi, ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi bo Mojca raziskovala, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se velik del odgovora skriva – v človeških možganih. Več o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Z nami bo nevroznanstvenik dr. Matthieu Boisgontier.
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se je tudi vam že kdaj v radost plovbe in odkrivanja neskončne modrine vmešala – morska bolezen? Ko se nam, dobesedno, zamajejo tla pod nogami in obide neznanska slabost. Kako se s tem spopadajo naši možgani? V četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Neveljaven email naslov