Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Človeka, ki hodi v spanju, ne poskušajte buditi

26.11.2020

V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!

Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo

Kaj se dogaja v možganih?

Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "To je običajno v prvi tretjini noči," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.

"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."

Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v  možganovini, so ugotovili, da:

"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."

Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".

Te "trka/nosi" luna?

Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.

"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."

Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.

"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."

Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.


Možgani na dlani

470 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Človeka, ki hodi v spanju, ne poskušajte buditi

26.11.2020

V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!

Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo

Kaj se dogaja v možganih?

Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "To je običajno v prvi tretjini noči," razloži doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.

"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."

Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v  možganovini, so ugotovili, da:

"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."

Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".

Te "trka/nosi" luna?

Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.

"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."

Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.

"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."

Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.


04.04.2019

Kam gredo naši spomini, ko pozabimo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.03.2019

Zakaj jokamo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.03.2019

Od dotika do mraza: zakaj boli?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.03.2019

Življenje brez bolečine?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.03.2019

S paprikami proti bolečini?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.02.2019

V kraljestvu bazalnih ganglijev

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.02.2019

Se travma holokavsta prenaša prek generacij?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.02.2019

Možgani, epilepsija in (klasična) glasba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.02.2019

Biofeedback

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


31.01.2019

Stres, izčrpanost in demenca

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.01.2019

Odpornost na stres

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.01.2019

Kihanje

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.01.2019

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon:

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.01.2019

Ko ne izpolnimo svojih pričakovanj

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.12.2018

Sestavine cimeta bi lahko uporabljali kot potencialna zdravila

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.12.2018

Božična glasba, spomin in dopamin

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.12.2018

Nevromiti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.11.2018

Koncentracija in mentalni trening športnikov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 15 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov