Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti, v njegovi skladateljski zapuščini pa najdemo tudi precej sakralne glasbe. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in do utiranja novih poti, pomembno mu je bilo le eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno. Maša v D-duru op. 86 je prav taka – veličastna, a po obliki jasna, s svojimi spevnimi melodijami pa gotovo seže prav do srca.
9 epizod
V oddaji Musica sacra lahko prisluhnete sakralni glasbi, ki je nastala v različnih zgodovinskih obdobjih in izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev. Prek glasbe in komentarjev se hkrati predstavljajo različne liturgije, obredi, pa tudi ljudski običaji in navade posameznih religij. Vsebina oddaje se nanaša tudi na posamezne - pomembnejše krščanske praznike cerkvenega leta, tako katoliške, kot evangeličanske in pravoslavne. Oddajo občasno popestrijo intervjuji z različnimi gosti, ki prek pogovora in izbrane glasbe razkrivajo svoj pogled na sakralno glasbeno umetnost in življenje nasploh.
Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti, v njegovi skladateljski zapuščini pa najdemo tudi precej sakralne glasbe. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in do utiranja novih poti, pomembno mu je bilo le eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno. Maša v D-duru op. 86 je prav taka – veličastna, a po obliki jasna, s svojimi spevnimi melodijami pa gotovo seže prav do srca.
Letos mineva 10 let od smrti tržaškega skladatelja, slavista, glasbenika, šolnika in vsestranskega kulturnega delavca Pavla Merkuja. Pomemben del svojega skladateljskega opusa je posvetil človeškemu glasu, precejšnje število tudi zborovskim skladbam s sakralno vsebino. Med drugim je avtor Maše o božjem usmiljenju, Maše zadušnice in nekaterih priredb slovenskih ljudskih pesmi z nabožno vsebino.
Letos mineva 10 let od skladateljeve smrti. Večino svojih zborovskih skladb je zasnoval na besedilih iz Svetega Pisma, saj je odraščal v družini, kjer je bila glasba z duhovno vsebino in klasična glasba pomemben del vsakdanjega življenja. Pisal pa je tudi komorno, orkestralno in orgelsko glasbo. Velik vpliv na njegovo ustvarjanje je imela stara cerkvena glasba, zlasti dela Giovanija Pierluigija da Palestrine in gregorijanski koral.
Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti. Poleg Rekvijema in Stabat Mater, dveh obsežnejših in najbolj pogosto izvajanih del, je ustvaril še vrsto drugih sakralnih del, ki v njegovem skladateljskem opusu predstavljajo prave glasbene bisere, med njimi Biblijske pesmi, duet O, sanctissima, nekaj del pa je namenil tudi orglam.
Adoro te, devote (Molim te ponižno) je ena od čudovitih himn oz. pesmi, ki jih je v čast sv. Rešnjemu Telesu ustvaril cerkveni učitelj, redovnik, filozof in duhovnik sv. Tomaž Akvinski. Delo je napisal po naročilu papeža Urbana 4. in ga najdemo v rimskem misalu kot zahvalno molitev po maši, danes pa ga v različnih oblikah in uglasbitvah pogosto slišimo ob prazniku sv. Rešnjega Telesa.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Neveljaven email naslov