Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat
V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov
Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Frančiškan pater Mihael oziroma Vendelin Vošnjak je bil potomec prebežnikov iz Bosne, ki so se v okolici Velenja naselili okoli leta 1520 in so se sprva pisali Bošnjak. Za njegovo šolanje in versko življenje je skrbel nadžupnik na Ptuju, ki je bil njegov sorodnik. S sedemnajstimi leti se je pridružil zagrebškim frančiškanom in dobil redovno ime Vendelin. Filozofijo in teologijo je študiral v Pecsu na Ogrskem in v Gradcu. Devet let je bil v Varaždinu in Zagrebu vzgojitelj redovnih klerikov, ki jim je tudi predaval filozofijo. Leta 1895 je postal gvardijan zagrebškega samostana. Velja za obnovitelja frančiškanskega reda na Hrvaškem in ustanovitelja hrvaške frančiškanske province sv. Cirila in Metoda. Leta 1900 je pater Vendelin postal njen prvi provincial. Šest let je bil tudi član vrhovnega vodstva frančiškanskega reda v Rimu. Škofijski proces za njegovo beatifikacijo poteka v Zagrebu. Leta 2000 je bil v navzočnosti papeža Janeza Pavla 2. potrjen za »božjega služabnika«. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo. Pater Vendelin Vošnjak se je rodil leta 1861 v vasi Konovo pri Velenju.
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija Družba svetega Cirila in Metoda se je odločila, da bo leta 1908 imela letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se tisto nedeljo vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so si ti v vsesplošnem pretepu, ki je izbruhnil na ptujski železniški postaji, brez pomislekov izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti. Za nadvse pripravne pripomočke so se izkazali križi in bandere.
Pionir zvočnega filma pri nas Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov. Pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarna kukavica spet oglasila. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora, ki je nastal med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. *Posnetek Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je leta 1910 v Ljubljani.
Zdravnik Jožef Zajiček je diplomiral na Dunaju, doktoriral pa leta 1957 v Stockholmu. Tam se je zaposlil na Institutu za tumorsko patologijo in v letih od 1960 do 1979 vodil oddelek za klinično citologijo. S sistematično in primerjalno analizo celičnih in tkivnih vzorcev tumorjev je oblikoval osnovne diagnostične kriterije novega področja, aswacijske citopatologije. Ta diagnostična metoda se je nato uveljavila in razširila po vsem svetu. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo je prejel več visokih mednarodnih nagrad. Zdravnik Jožef Zajiček se je rodil pred 100 leti (1923) v Ljubljani.
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat
V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov
Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Frančiškan pater Mihael oziroma Vendelin Vošnjak je bil potomec prebežnikov iz Bosne, ki so se v okolici Velenja naselili okoli leta 1520 in so se sprva pisali Bošnjak. Za njegovo šolanje in versko življenje je skrbel nadžupnik na Ptuju, ki je bil njegov sorodnik. S sedemnajstimi leti se je pridružil zagrebškim frančiškanom in dobil redovno ime Vendelin. Filozofijo in teologijo je študiral v Pecsu na Ogrskem in v Gradcu. Devet let je bil v Varaždinu in Zagrebu vzgojitelj redovnih klerikov, ki jim je tudi predaval filozofijo. Leta 1895 je postal gvardijan zagrebškega samostana. Velja za obnovitelja frančiškanskega reda na Hrvaškem in ustanovitelja hrvaške frančiškanske province sv. Cirila in Metoda. Leta 1900 je pater Vendelin postal njen prvi provincial. Šest let je bil tudi član vrhovnega vodstva frančiškanskega reda v Rimu. Škofijski proces za njegovo beatifikacijo poteka v Zagrebu. Leta 2000 je bil v navzočnosti papeža Janeza Pavla 2. potrjen za »božjega služabnika«. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo. Pater Vendelin Vošnjak se je rodil leta 1861 v vasi Konovo pri Velenju.
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija Družba svetega Cirila in Metoda se je odločila, da bo leta 1908 imela letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se tisto nedeljo vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so si ti v vsesplošnem pretepu, ki je izbruhnil na ptujski železniški postaji, brez pomislekov izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti. Za nadvse pripravne pripomočke so se izkazali križi in bandere.
Pionir zvočnega filma pri nas Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov. Pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarna kukavica spet oglasila. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora, ki je nastal med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. *Posnetek Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je leta 1910 v Ljubljani.
Zdravnik Jožef Zajiček je diplomiral na Dunaju, doktoriral pa leta 1957 v Stockholmu. Tam se je zaposlil na Institutu za tumorsko patologijo in v letih od 1960 do 1979 vodil oddelek za klinično citologijo. S sistematično in primerjalno analizo celičnih in tkivnih vzorcev tumorjev je oblikoval osnovne diagnostične kriterije novega področja, aswacijske citopatologije. Ta diagnostična metoda se je nato uveljavila in razširila po vsem svetu. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo je prejel več visokih mednarodnih nagrad. Zdravnik Jožef Zajiček se je rodil pred 100 leti (1923) v Ljubljani.
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov