Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat
V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov
Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Frančiškan pater Mihael oziroma Vendelin Vošnjak je bil potomec prebežnikov iz Bosne, ki so se v okolici Velenja naselili okoli leta 1520 in so se sprva pisali Bošnjak. Za njegovo šolanje in versko življenje je skrbel nadžupnik na Ptuju, ki je bil njegov sorodnik. S sedemnajstimi leti se je pridružil zagrebškim frančiškanom in dobil redovno ime Vendelin. Filozofijo in teologijo je študiral v Pecsu na Ogrskem in v Gradcu. Devet let je bil v Varaždinu in Zagrebu vzgojitelj redovnih klerikov, ki jim je tudi predaval filozofijo. Leta 1895 je postal gvardijan zagrebškega samostana. Velja za obnovitelja frančiškanskega reda na Hrvaškem in ustanovitelja hrvaške frančiškanske province sv. Cirila in Metoda. Leta 1900 je pater Vendelin postal njen prvi provincial. Šest let je bil tudi član vrhovnega vodstva frančiškanskega reda v Rimu. Škofijski proces za njegovo beatifikacijo poteka v Zagrebu. Leta 2000 je bil v navzočnosti papeža Janeza Pavla 2. potrjen za »božjega služabnika«. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo. Pater Vendelin Vošnjak se je rodil leta 1861 v vasi Konovo pri Velenju.
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija Družba svetega Cirila in Metoda se je odločila, da bo leta 1908 imela letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se tisto nedeljo vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so si ti v vsesplošnem pretepu, ki je izbruhnil na ptujski železniški postaji, brez pomislekov izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti. Za nadvse pripravne pripomočke so se izkazali križi in bandere.
Pionir zvočnega filma pri nas Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov. Pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarna kukavica spet oglasila. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora, ki je nastal med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. *Posnetek Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je leta 1910 v Ljubljani.
Zdravnik Jožef Zajiček je diplomiral na Dunaju, doktoriral pa leta 1957 v Stockholmu. Tam se je zaposlil na Institutu za tumorsko patologijo in v letih od 1960 do 1979 vodil oddelek za klinično citologijo. S sistematično in primerjalno analizo celičnih in tkivnih vzorcev tumorjev je oblikoval osnovne diagnostične kriterije novega področja, aswacijske citopatologije. Ta diagnostična metoda se je nato uveljavila in razširila po vsem svetu. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo je prejel več visokih mednarodnih nagrad. Zdravnik Jožef Zajiček se je rodil pred 100 leti (1923) v Ljubljani.
6123 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat
V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov
Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Frančiškan pater Mihael oziroma Vendelin Vošnjak je bil potomec prebežnikov iz Bosne, ki so se v okolici Velenja naselili okoli leta 1520 in so se sprva pisali Bošnjak. Za njegovo šolanje in versko življenje je skrbel nadžupnik na Ptuju, ki je bil njegov sorodnik. S sedemnajstimi leti se je pridružil zagrebškim frančiškanom in dobil redovno ime Vendelin. Filozofijo in teologijo je študiral v Pecsu na Ogrskem in v Gradcu. Devet let je bil v Varaždinu in Zagrebu vzgojitelj redovnih klerikov, ki jim je tudi predaval filozofijo. Leta 1895 je postal gvardijan zagrebškega samostana. Velja za obnovitelja frančiškanskega reda na Hrvaškem in ustanovitelja hrvaške frančiškanske province sv. Cirila in Metoda. Leta 1900 je pater Vendelin postal njen prvi provincial. Šest let je bil tudi član vrhovnega vodstva frančiškanskega reda v Rimu. Škofijski proces za njegovo beatifikacijo poteka v Zagrebu. Leta 2000 je bil v navzočnosti papeža Janeza Pavla 2. potrjen za »božjega služabnika«. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo. Pater Vendelin Vošnjak se je rodil leta 1861 v vasi Konovo pri Velenju.
Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija Družba svetega Cirila in Metoda se je odločila, da bo leta 1908 imela letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se tisto nedeljo vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so si ti v vsesplošnem pretepu, ki je izbruhnil na ptujski železniški postaji, brez pomislekov izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti. Za nadvse pripravne pripomočke so se izkazali križi in bandere.
Pionir zvočnega filma pri nas Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov. Pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarna kukavica spet oglasila. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora, ki je nastal med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. *Posnetek Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je leta 1910 v Ljubljani.
Zdravnik Jožef Zajiček je diplomiral na Dunaju, doktoriral pa leta 1957 v Stockholmu. Tam se je zaposlil na Institutu za tumorsko patologijo in v letih od 1960 do 1979 vodil oddelek za klinično citologijo. S sistematično in primerjalno analizo celičnih in tkivnih vzorcev tumorjev je oblikoval osnovne diagnostične kriterije novega področja, aswacijske citopatologije. Ta diagnostična metoda se je nato uveljavila in razširila po vsem svetu. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo je prejel več visokih mednarodnih nagrad. Zdravnik Jožef Zajiček se je rodil pred 100 leti (1923) v Ljubljani.
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov