Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Frančiškan pater Mihael oziroma Vendelin Vošnjak je bil potomec prebežnikov iz Bosne, ki so se v okolici Velenja naselili okoli leta 1520 in so se sprva pisali Bošnjak. Za njegovo šolanje in versko življenje je skrbel nadžupnik na Ptuju, ki je bil njegov sorodnik. S sedemnajstimi leti se je pridružil zagrebškim frančiškanom in dobil redovno ime Vendelin. Filozofijo in teologijo je študiral v Pecsu na Ogrskem in v Gradcu. Devet let je bil v Varaždinu in Zagrebu vzgojitelj redovnih klerikov, ki jim je tudi predaval filozofijo. Leta 1895 je postal gvardijan zagrebškega samostana. Velja za obnovitelja frančiškanskega reda na Hrvaškem in ustanovitelja hrvaške frančiškanske province sv. Cirila in Metoda. Leta 1900 je pater Vendelin postal njen prvi provincial. Šest let je bil tudi član vrhovnega vodstva frančiškanskega reda v Rimu. Škofijski proces za njegovo beatifikacijo poteka v Zagrebu. Leta 2000 je bil v navzočnosti papeža Janeza Pavla 2. potrjen za »božjega služabnika«. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo. Pater Vendelin Vošnjak se je rodil leta 1861 v vasi Konovo pri Velenju.

Slovenska narodnoobrambna šolska organizacija Družba svetega Cirila in Metoda se je odločila, da bo leta 1908 imela letni občni zbor na Ptuju in tako poudarila, da je to mesto ob Dravi slovensko. Ker ptujskim in štajerskim Nemcem ni uspelo doseči uradne prepovedi zborovanja, so na današnji dan tistega leta pripravili velike protislovenske demonstracije. Na njih je izbruhnilo tudi fizično obračunavanje. Spopad se je končal v korist Slovencev, saj se je popoldne v pretep vmešalo “kakih poldrug sto kmetskih fantov in mož”, romarjev, ki so se tisto nedeljo vračali iz Ruš. Kot so zapisali kronisti, so si ti v vsesplošnem pretepu, ki je izbruhnil na ptujski železniški postaji, brez pomislekov izdatno pomagali celo z nabožnimi predmeti. Za nadvse pripravne pripomočke so se izkazali križi in bandere.

Pionir zvočnega filma pri nas  Rudi Omota je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov. Pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« je bil tonski mojster. V zgodovino slovenskega radia se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarna kukavica spet oglasila. Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora, ki je nastal med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. *Posnetek Jenkova pesem »Lipa« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne samozavesti. Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je leta 1910 v Ljubljani.

Zdravnik Jožef Zajiček je diplomiral na Dunaju, doktoriral pa leta 1957 v Stockholmu. Tam se je zaposlil na Institutu za tumorsko patologijo in v letih od 1960 do 1979 vodil oddelek za klinično citologijo. S sistematično in primerjalno analizo celičnih in tkivnih vzorcev tumorjev je oblikoval osnovne diagnostične kriterije novega področja, aswacijske citopatologije. Ta diagnostična metoda se je nato uveljavila in razširila po vsem svetu. Za svoje znanstveno-raziskovalno delo je prejel več visokih mednarodnih nagrad. Zdravnik Jožef Zajiček se je rodil pred 100 leti (1923) v Ljubljani.