Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
721 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Na začetku meseca junija je minilo devetdeset let odkar se je rodil slovenski dramski igralec Lojze Rozman, dolgoletni član ansambla ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.Ob tej okrogli obletnici bomo lahko slišali njegovo pripovedovanje, ki ga je posnel Metod Pevec leta 1988, ko je Lojze Rozman dobil Borštnikov prstan, največje priznanje za dramskega igralca na Slovenskem.
Četrtega junija je minilo 110 let od rojstva Antona Dermote, opernega in koncertnega pevca, orglavca in pedagoga. V današnji oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali dragocen arhivski posnetek Dermotove pripovedi o lastni bogati življenjski in umetniški poti. Nastal je leta 1986, tri leta pred umetnikovo smrtjo. Foto: © Opera Musica http://www.sigic.si/110-letnica-tenorista-antona-dermote-1910-1989-.html
Sredi maja je preminil pesnik Bert Pribac, poznan predvsem kot izseljeniški pesnik, saj je štirideset let preživel v Avstraliji, kamor se je z ženo in otrokom umaknil po sporih s takratno oblastjo. Potem se je spet naselil v Slovenijo, v rodne Srgaše nad Izolo. Pisal je že pred odhodom v tujino, a to njegovo delo je utonilo v pozabo, v izseljenstvu pa je ustvarjal naprej. Tam je izdal dve pesniški zbirki - Bronasti tolkač in V kljunu golobice, leta 1991 pa prvo zbirko v Sloveniji - Prozorni ljudje, leta 2008 ji je sledila še zbirka Vonj po jasminu. Pogovor Vide Curk z umetnikom je nastal, ko so izšle njegove ljubezenske pesmi v zbirki Kiss me/poljubi me, Koštabona.
Pogovor s kiparjem Marjanom Keršičem - Belačem je nastal leta 2000, ko je umetnik še vneto ustvarjal. Takrat se je z njim pogovarjala Vida Curk. Na fotografiji: Marjan Keršič: V zasedi (osnutek za spomenik NOB v Kočevju), 1953 https://museums.eu/collection/object/23547/v-zasedi-osnutek-za-spomenik-nob-v-kocevju
Med letošnjimi dobitniki nagrad tantadruj, ki jih podeljujejo primorska gledališča, je tudi dramski igralec Jurij Drevenšek.Komisijo je prepričal z vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena. Gre za koprodukcijo Slovenskega stalnega gledališča Trst in ŠKUC gledališča v sodelovanju s Cankarjevim domom. Kot piše v utemeljitvi, Drevenšek "na malem odru tržaškega gledališča premišljeno in občuteno stopnjuje intenzivnost svoje vloge: spočetka je na videz neroden, utrujen, naiven,… postopoma, načrtno in nezadržno pa razgalja zlaganost in pokvarjenost vzvišene, vase zagledane, zaslužkarske, nemoralne pevke ". Jurija Drevenška je pred mikrofon povabila Neva Zajc.
Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je do danes podpisala pet odmevnih izvirnih knjig poezije, doslej zadnja med njimi, Tehno (2017), je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Uveljavila se je tudi kot prevajalka poezije, v slovenščino prevaja predvsem ameriško poezijo, v knjigah so, med drugimi, tako izšli njeni prevodi Sylivie Plath, Jamesa Tata in Walta Whitmana. Prevaja tudi poezijo slovenskih avtorjev v angleščino, prevod knjige Koža Toneta Škrjanca, pod katerega se je podpisala z Matthewom Rohrerjem, je bil leta 2014 uvrščen med deset tujejezičnih prevodov v angleščino nominiranih za nagrado PEN American Award. Ob tem počne še marsikaj drugega, na primer sodeluje v impro nastopih s Tomažem Gromom in Primožem Čučnikom.
Akademski slikar Jože Šubic je začel aktivno razstavljati v času razcveta t.i. nove podobe, ki jo je zaznamoval povratek k figuraliki v ekspresivni stilizaciji. Prav figura oziroma ženska figura je ključen motiv njegovega opusa, ki je iz slikarstva prešel v kiparstvo, predvsem zaradi zanimanja za različne materiale. Šubic v svojem delu pogosto odpira erotične teme, pri čemer razmišlja tudi o tabujih ter te teme vpenja v družbeni kontekst. Z njim se je pogovarjala Izidora Pevec. Foto: ZDSLU
Likovni umetnik Črtomir Frelih na svojem Facebook profilu že dolgo dnevno deli hipne risbe lisic, ki komentirata našo dnevno realnost – v zadnjem času seveda tudi epidemijo. Lisici v humornem tonu odpirata veliko ključnih tem trenutnega časa: občutek nadzora, delo učiteljev, vlogo medijev, komentirata ukrepe za zajezitev epidemije in razmišljata, kako doživljamo čas. Humor je navzoč tudi v nekaterih drugih njegovih delih, a seveda še zdaleč ne v vseh. Frelih namreč v svojem opusu pogosto odpira eksistencialna vprašanja, ustvarja pa predvsem v mediju grafike. Pri tem ga je vedno zanimalo tehnično eksperimentiranje, motivno pa na njegovih delih najdemo predvsem figuro, ki se včasih skoraj staplja s prostorom, saj nenehno raziskuje prav odnos med figuro in prostorom. Fotografija iz osebnega arhiva.
: Pred dobrim mesecem dni je preminila Alenka Bole Vrabec, vrhunska književna prevajalka, nagrajena s Sovretovo nagrado, po osnovnem poklicu pa dramska igralka, najprej zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Ker pa se je Alenka Bole Vrabec več desetletij posvečala gledališkemu ljubiteljstvu na Gorenjskem, je bila tudi režiserka in idejni vodja. Pred osmimi leti je Vida Curk z Alenko Bole Vrabec posnela pogovor. Tako kot vedno in še nekaj dni pred smrtjo je bila umetnica polna energije. Oddaja v spomin na Alenko Bole Vrabec, ki nam je v slovenskih prevodih približala literarne mojstrovine Gabriela Garcie Marquesa, Carlosa Fuentesa, Camilla Joseja Celle, Miguela Angela Asturiasa in drugih avtorjev.
23. marca 2020 je v petinosemdesetem letu starosti preminil dramski igralec Janez Bermež. Bil je član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju od konca študija leta 1962 do upokojitve. Kot igralski steber gledališča je odigral številne izjemne karakterne vloge. Zanje je prejel več nagrad in priznanj, med katerimi velja omeniti predvsem Borštnikov prstan za življenjsko delo leta 1998. Takrat je Tadeja Krečič z dramskim igralcem Janezom Bermežem posnela pogovor.
“Odločna, impulzivna ter duhovita grafična risba Zore Stančič je vnesla v strogi in obvladani slog ljubljanske grafične šole novo figuralno sproščenost – močni in gosti obrisi, figure v očitno vsakdanjem svetu in pozneje prevod tega razvidnega sveta v navidezne abstrakcije, vse to je razodelo njeno vztrajno in agilno umetniško osebnost.” Tako je že pred časom njeno ustvarjanje opisal Tomaž Brejc. Zoro Stančič še vedno poznamo predvsem kot grafičarko, toda hkrati kot umetnico, ki se z grafiko nenehno poigrava in jo spaja z drugimi mediji. Povečuje jo, obdeluje ob pomoči računalniških programov, za osnovo uporablja fotografije, na razstavi Zunaj kroga pa so se grafike prelevile v animacijo, ki z glasbo, besedilom in postavitvijo kamnov zapolnjuje obsežne prostore razstavišča Monfort v Portorožu. Tam je namreč umetnica, tik preden so se zaradi epidemije zaprli muzeji in galerije, postavila razstavo, ki se tematsko naslanja na motiv Lepe Vide. Odprtje bi moralo biti teden pozneje, pa ga seveda ni bilo.
Gost današnje oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je radijski in gledališki režiser Aleš Jan, ki mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije letos namenilo nagrado Polde Bibič za življenjsko delo. Janov ustvarjalni opus obsega velikansko število gledaliških in radijskih režij. Režira radijske igre za otroke in odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949. Kot režiser je sodeloval tudi z mnogimi tujimi radijskimi postajami. Vzporedno z radijskim delom je doslej režiral v mnogih slovenskih gledališčih, pomembno pa je tudi njegovo pedagoško delo na ARGFT. Slišali boste pogovor, ki ga je leta 2013 z dragocenim sodelavcem našega radia posnela Staša Grahek. Foto: slogi
Letošnjo igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov »Marija Vera« prejme igralka Marijana Brecelj. V utemeljitvi so med drugim zapisali, da je Marijana Brecelj kot ena najprepoznavnejših in najmarkatnejših igralk slovenskega gledališkega prostora v svoji bogati gledališki in filmski karieri vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja ustvarila več kot sto gledaliških vlog in nastopila v več kot petdesetih celovečernih filmih, nadaljevankah ter radijskih igrah. … V najširšem spektru vlog in ustvarjanju v žanrsko raznolikih uprizoritvah se Marijana Brecelj ni ustavila niti pred največjimi izzivi. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor, ki ga je z Marjano Brecelj leta 2003 – takrat je na festivalu slovenskega filma za vlogo v filmu Pod njenim oknom Metoda Pevca prejela posebno nagrado - pripravila Tadeja Krečič.
Februarja je minilo 90 let od rojstva pisatelja Saša Vuge. Rodil se je v Mostu na Soči, maturiral na gimnaziji v Šempetru pri Gorici, se leta 1949 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Že leta 1949 se je na RTV Ljubljana zaposlil kot napovedovalec in voditelj oddaj, pozneje pa je bil televizijski dramaturg in urednik za igrani program. Njegovo prvo objavljeno delo je bila mladinska povest Škorenjček Matevžek leta 1955. Napisal je vrsto romanov, med njimi Veter nima cest (1958), zgodovinski roman Erazem Predjamski (1978), Opomin k čuječnosti (1997); Vugov zadnji roman Sveti Anton Prašičkar je izšel 2015. Saša Vuga je prejel več nagrad, med njimi leta 1998 Prešernovo. Umrl je decembra 2016. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete razmišljanju Saše Vuge, ki smo ga posneli leta 1988.
Pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Josip Osti, rojen leta 1945 v Sarajevu, je bil že pred selitvijo v Slovenijo leta 1990 vnet ambasador slovenske poezije, več kot dve desetletji pa tudi sam ustvarja v slovenščini. Izdal je skupaj 37 pesniških zbirk, 11 proznih knjig in 29 esejističnih. Leta 1994 je bil nagrajenec Vilenice, prejel pa je tudi Veronikino, Župančičevo, Jenkovo in številne druge nagrade. Prihodnji teden bo praznoval 75 let in ob tej priložnosti ga je Vlado Motnikar povabil v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom. Foto: BoBo
Nedavno je dopolnil osemdeset let arhitekt Boris Podrecca (30. januar 1940, Beograd). Ta tržaški Slovenec, ki že od svojega devetnajstega leta, torej več desetletij, živi na Dunaju, na samosvoj način, čeprav ga imajo številni za postmodernista, nadaljuje Plečnikovo in Fabianijevo arhitekturno dediščino. S svojimi številnimi arhitekturnimi idejami in deli, od graditev do obnov, je pustil pečat v številnih mestih po svetu, predvsem v Evropi, nekaj njegovih del pa je tudi v Sloveniji: v Ljubljani (kavarna Platana, hotel in konferenčno središče Mons, Žitni most idr.), Mariboru (Medicinska fakulteta), Piranu (obnova Tartinijevega trga), Ajdovščini (Kulturni center) itd. Na Dunaju je njegov pečat najopaznejši, saj je skupaj z arhitektoma Gustavom Peichlom in Rudolfom Webrom projektiral nebotičnik Millennium Tower, eno najvišjih zgradb v Avstriji. Sicer so se te dni Podrecci na Dunaju poklonili s pregledno razstavo njegovega opusa zadnjega desetletja v Ringturmu; bila je odlično sprejeta. Ob tej priložnosti se je z Borisom Podrecco pogovarjal Gregor Podlogar. Foto: Boris Podrecca na odprtju razstave v Ostravi leta 2011 Avtor: Antonín Dvořák
Oblikovanju se nagrade Prešernovega sklada ne poklonijo pogosto. Nejc Prah, ki jo je za svoje oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih dobil letos, ima glede na svojo starost – rojen je leta 1989 – zavidljivo biografijo, predvsem pa samosvoj pristop, ki mestoma igrivo krši oblikovalske konvencije. Njegov grafični jezik spaja ilustracijo, fotografijo in eksperimentalno, včasih komaj berljivo tipografijo. Kot beremo v obrazložitvi žirije, so projekti in kvalitete, za katere dobi nagrado, naslednji: »navdušujoče identitete 33. grafičnega bienala in dogodkov Koordinate zvoka, drzni prelomi, izzivalne naslovnice, pomenljive infografike in energične ilustracije v revijah Bloomberg Businessweek, celostna podoba Axis Mundi, samostojna razstava Mal za hec mal za res.«
Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je bil tudi pri nas in po svetu delujoč kostumograf Alan Hranitelj, ki je lani navdušil s postavitvijo razstave Vzporedni svetovi Alana Hranitelja. O vzporednih svetovih umetnik, ki se z dvomi ne ukvarja veliko, saj si od nekdaj zaupa, pravi, da bivajo v vsakem izmed nas, vendar mora biti človek odprt za to, da si dovoli videti in slišati. Razstava, ki je sledila že mnogim drugim zelo odmevnim, je bila za mnoge praznik kostumografije, stvaritve pa so bile označene kot presežek umetniške imaginacije. Njegov opus obsega več sto gledaliških, opernih, baletnih in sodobno plesnih kostumografij, s svojimi magičnimi, poetičnimi in razkošnimi stvaritvami pa je očaral tudi gledalce cirkuških predstav ter vstopal v prostore filmske in televizijske produkcije.
V nizu pogovorov z letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada se predstavlja dramska igralka Nina Ivanišin, članica ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Nagrado Prešernovega sklada je prejela za vloge, ustvarjene v zadnjih treh letih na matičnem odru. Bila je Antigona, Lojzka v Hlapcih, Nežka v Linhartovem Matičku, Agata Schwarzkobler v Visoški kroniki. To sezono jo gledamo, med drugim, v drami Pljuča Duncana Macmillana na odru Male drame. O tem je Primož Jesenko zapisal: »V sodobni drami Pljuča z dovršenim občutkom za tempo osmišlja replike eruptivno in s prezentnostjo, ki drzno prepleta ravni resničnosti. Ekspresivnost igre Nine Ivanišin podpira neizrečeni podtekst, ki sega onkraj videnega in povedanega.« Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič.
Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Milko Šparemblek se kot koreograf, dramaturg in režiser uvršča v sam svetovni vrh baletnih in plesnih umetnikov, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno vplivali na razmišljanje o plesu v današnjem času. S svojimi častitljivimi 91-timi leti in sedmimi desetletji dolgo ustvarjalno potjo je najstarejši še dejaven koreograf na svetu. Njegov ustvarjalni opus obsega več kot sto petdeset baletnih, opernih in dramskih predstav, ki jih je postavil v 45-ih različnih gledališčih po svetu, ter številnih umetniških filmov in izvirnih televizijskih stvaritev. Mednarodni ugled si je pridobil tudi kot baletni mojster Baleta 20. stoletja Mauricea Béjarta v Bruslju, kot direktor baleta Metropolitanske opere v New Yorku, direktor baleta Gulbenkian v Lizboni, direktor baleta v Lyonu in direktor baleta v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali nekaj odlomkov iz portreta Milka Šparembleka, ki ga je za Televizijo Slovenija pripravila Danica Dolinar. Izbrala jih je Jedrt Jež Furlan. Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
Neveljaven email naslov