Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
723 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Na začetku septembra je v 90. letu starosti umrl akademski slikar in dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost Štefan Planinc. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev fantastične in nadrealistične figuralike, bil je tudi mojster knjižne ilustracije. Rodil se je septembra 1925 v Ljubljani; leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo KUD France Marolt, ki jo je vodil Marij Pregelj. Zatem se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Študij je končal na slikarski specialki pri prof. Mariju Preglju. Od leta 1974 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot docent in od leta 1984 kot redni profesor. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Jakopičevo nagrado, leta 2008 nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Štefan Planinc je bil tudi pronicljiv premišljevalec, ki mu nikakor ni bilo tuje besedno izražanje. Vabimo vas, da prisluhnete zapisu, v katerem je Štefan Planinc leta 1985 razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. foto: izrez iz slike Štefana Planinca Pokrajina z uro, 1974 http://museums.si/sl/collection/object/635/stefan-planinc-pokrajina-z-uro
Maja Vidmar je leta 1984 objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Razdalje telesa. Prvencu so sledile zbirke Način vezave, Ob vznožju, Prisotnost, Sobe, Kako se zaljubiš in Minute prednosti, izšla pa sta tudi dva izbora njene poezije. Za zbirko Prisotnost je pesnica dobila Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Maja Vidmar je bila slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega festivala Vilenica. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je pred leti z njo posnel Marko Golja. Foto: BoBo
Milan Šelj generacijsko sodi v srednjo generacijo slovenskih pesnikov (rodil se je leta 1960), toda hkrati je (s ščepcem humorja) mlad pesnik. Svojo prvo pesniško Darilo je namreč objavil leta 2006 (tudi o tem, zakaj šele takrat, bo pripovedoval v oddaji). Njegova prvenka se odlikuje z vrsto čustveno intenzivnih pesmi o osebni izkušnji, o bolečini, ki jo doživlja pesnik v družini, ki težko in počasi sprejema, da je gej. Leta 2010 je sledila zbirka Kristali soli in 2015 Gradim gradove. V obeh zbirkah je še vrsta avtobiografskih pesmi, ki prehajajo iz narativne strukture, značilne za prvenko, v bolj lirične, tudi igrive podobe. Erotika je še vedno pomembna tema, toda pesnik se bolj in bolj prepušča jeziku, njegovim različnim, tudi radoživim legam, predvsem pa omenjeni zbirki vsebujeta vrsto pesmi o dozorevanju in zrelosti. Več o svoji poeziji bo Milan Šelj povedal v pogovoru z Markom Goljo, slišali pa bomo tudi dve njegovi pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan
Pesnik, dramatik, prevajalec Boris A. Novak je letošnji prejemnik Veronikine nagrade; prejel jo je za veliko delo, epos Vrata nepovrata. S tretjim delom, ki ima naslov Bivališča duš, je Novak po oceni žirije ustvaril "dantejevsko sintezo" pekla in nebes modernega časa. Boris A. Novak je avtor več kot dvajsetih knjig pesmi za odrasle in otroke, lutkovnih in radijskih iger, dveh dram in prevajalec temeljnih pesniških besedil francoske književnosti. Pred dvema letoma, ob izidu prvega dela eposa, se je s pesnikom pogovarjal Vlado Motnikar; beseda je tekla predvsem o poeziji. Najprej o knjigi Zemljevidi domotožja. Foto: BoBo
Pesnik Andrej Brvar je ustvarjalno pot začel v šestdesetih letih; leta 1969 je izdal pesniški prvenec Slikanica. Sledila je vrsta izvirnih pesniških zbirk, knjiga pogovorov in odzivov in tri knjige za mlajše bralce. Do osemdesetih let je bila Brvarjeva poezija izrazito modernistično usmerjena. Brvarjevo prvo pesniško obdobje zaznamujejo volja do moči, radoživost, dokumentarnost, hkrati pa relativiziranje objektivnega sveta. Pozneje je v njegovem pesništvu postajala vse bolj izrazita presunjenost nad eksistenco sveta in človeka v njem. Brvarjev pesniški vitalizem ob naraščajočem zavedanju minljivosti ni izgubil moči, temveč je dobil svoj smisel. Naslednji teden bodo na Starem gradu Celje podelili letošnjo Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta ter zlatnik poezije za življenjsko delo. Letos bo zlatnik za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi prejel prav Andrej Brvar. Spomnimo, da je pred kratkim pri založbi Beletrina izšel obsežen izbor njegove poezije z naslovom Transverzala. S pesnikom Andrejem Brvarjem se je leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: BoBo
Z arhivsko oddajo Naši umetniki pred mikrofonom bomo opozorili na pomembnega slovenskega slikarja Ludvika Pandurja, ki je te dni dopolnil 70 let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. V pogovoru z Vido Curk je leta 1999 zanimivo pripovedoval o svojem življenju, šolanju, vplivih in ustvarjanju. foto:Ludvik Pandur Andrejpr at Slovenian Wikipedia https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ludvik_Pandur.jpg
Devetnajstega julija je umrl fotograf Bogo Čerin. V Mariboru je obiskoval Tehniško fakulteto, kot fotoreporter je sodeloval s časopisi Katedra, pri kateri je pozneje prevzel uredništvo fotografije, Večer in Delo, objavljal je tudi v mnogih revijah. V zgodovino umetniške fotografije se je najbolj zapisal z ženskim aktom. Petega avgusta bi Bogo Čerin dopolnil 70 let. Na Arsu se bomo njegovega življenja in ustvarjanja spomnili s ponovitvijo oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri se je z ustvarjalcem pred leti pogovarjala Vida Curk. foto: Bogomir Čerin: Kolekcija 1 Fotografska zbirka FK Maribor http://museums.si/sl/collection/object/27515/bogomir-cerin-kolekcija-1
Dvanajstega julija je minilo 90 let od rojstva skladatelja, etnomuzikologa, slovenista in etimologa Pavleta Merkuja.Rodil se je v Trstu, študiral je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Rimu leta 1960. Kompozicije se je učil v Trstu. Kot skladatelj je ustvarjal predvsem za komorne in zborovske zasedbe. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril v zbiranje pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je 1976 objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Bil je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi 2014, malo pred smrtjo, tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Leta 1985 je Pavle Merku nastopil v studiu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom.
Sedemnajstega julija je minilo sto let od rojstva Sama Hubada. Rodil se je v glasbeni družini – njegov oče je bil namreč skladatelj, zborovodja in pedagog Matej Hubad. Kompozicijo in dirigiranje je študiral pri Slavku Ostercu in Danilu Švari, izpopolnjeval se je v Pragi. Kot vsestranski glasbenik se je v mladosti posvečal tudi jazzu in je bil član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je spomladi 1945 sestavil skladatelj Bojan Adamič. Med letoma 1942 in 1958 je dirigiral v operi in baletu SNG v Ljubljani, kjer je bil nekaj let tudi direktor, med letoma 1959 in 1964 je bil stalni gostujoči dirigent v Zagrebški operi, med letoma 1955 in 1957 pa tudi šef dirigent Zagrebške filharmonije. V obdobju med 1947 in 1966 je bil šef dirigent Slovenske filharmonije. Za svoje ustvarjanje je prejel vrsto priznanj in nagrad. Umrl je lani avgusta. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili razmišljanje Sama Hubada, ki ga je za naš radio pripravil in prebral leta 1980.
Pesnica, prevajalka in kritičarka Barbara Pogačnik (1973) je diplomirala na belgijski univerzi Université Catholique de Louvain in magistrirala na temo slovenskih prevodov in recepcije Mallarméja na pariški Sorbonni. Doslej je objavila pesniške zbirke Poplave (2007), V množici izgubljeni papir (2008), Modrina hiše (2013) in Alica v deželi plaščev. Gostovala je na več kot 50 literarnih festivalih po svetu, njene pesmi so vključene v različne antologije, revijalno objavljene v več kot 28 jezikih, bile pa so tudi uglasbene. Prevaja iz francoščine pa tudi italijanščine, angleščine, srbščine in hrvaščine, v njenih prevodih je izšlo več kot 150 avtorjev. Z Barbaro Pogačnik se pogovarja Tina Kozin.
Pesnica, prevajalka in kritičarka Barbara Pogačnik je diplomirala na belgijski univerzi Université Catholique de Louvain in magistrirala na temo slovenskih prevodov in recepcije Mallarméja na pariški Sorbonni. Doslej je objavila štiri pesniške zbirke in gostovala na več kot 50 literarnih festivalih po svetu. Njene pesmi so vključene v različne antologije, revijalno objavljene v več kot 28 jezikih, bile pa so tudi uglasbene. Prevaja iz francoščine pa tudi italijanščine, angleščine, srbščine in hrvaščine, v njenih prevodih je izšlo več kot 150 avtorjev. V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom jo je povabila Tina Kozin.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je tokrat naša gostja slovenska vizualna umetnica, grafičarka Zora Stančič. Avtorica, ki se je rodila v Bosni in Hercegovini, je osnovno in srednjo šolo obiskovala v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost pa v Sarajevu, nato pa je na ljubljanski likovni akademiji končala še grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju, v ZDA in na Češkem. Njena dela so v številnih svetovnih muzejih, trenutno pa so na ogled na skupinski razstavi AVANTI GRAFIKA v Galeriji DLUL v Ljubljani. V svojih grafikah si je Stančičeva vedno prizadevala izražati miselno in formalno jedro podobe s čimer briše nepotrebne podrobnosti. Z Zoro Stančič se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
Pesnik David Bedrač (1978) pesni za odrasle in otroke (leta 2008 je izšla njegova zbirka Pesniška hiša, pozneje pa še zbirka So že smehci k vam prispeli), s poezijo se ukvarja tudi znanstveno in ne nazadnje pomaga mladim pesnikom skozi labirinte poezije v literarnih delavnicah, napisal je tudi priročnik o pesnjenju z naslovom Brez uteži (2007), predvsem pa je objavil kar nekaj zanimivih pesniških zbirk. Pogovor z njim je v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco posnel Marko Golja; v njem je pesnik med drugim povedal, kdaj se je pričel poigravati z besedami, koliko prvenk je objavil in še marsikaj pomembnejšega, prebral pa je tudi pesem Nakupovalci. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja
Letos je dopolnil 80 let slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Rodil se je na avstrijskem Koroškem v Lobniku blizu Železne Kaple. Pri šestih letih je ostal brez matere, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v Marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa končal učiteljišče in dočakal upokojitev kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pisati je začel že kot gimnazijec. Sprva je bil urednik slovenskega lista Kres, od leta 1960 naprej je bil soustanovitelj in glavni urednik osrednje slovenske koroške revije Mladje. Lipušev literarni opus zajema pripovedništvo, pesništvo in dramatiko in je pretežno modernistično naravnano. V Lipuševem vsebinsko in slogovno raznovrstnem pisanju ima pomembno mesto slovensko-koroški problem. Za književni opus je Florjan Lipuš leta 2004 prejel Prešernovo nagrado. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je takrat s pisateljem pogovarjala Vida Curk. Foto: BoBo
Ugledna slovenskla ilustratorka Ančko Gošnik Godec se je rodila leta 1927 v družini šestih otrok; osnovno šolo je obiskovala v Celju. Med drugo svetovno vojno je šolanje nadaljevala na šoli za oblikovanje v avstrijskem Gradcu. Po vojni je najprej delala v risalnici tiskarne Ljudska pravica. Leta 1948 je bila sprejeta na Akademijo za likovno umetnost, kjer je tudi diplomirala. Že takrat je sodelovala pri revijah Pionir, Ciciban, Pionirski list in Kurirček. Kmalu pa se je posvetila ilustriranju knjig, s katerimi še danes odraščajo slovenski otroci. Najslavnejša med njimi je morda Muca Copatarica Ele Peroci. Z Ančko Gošnik Godec se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk. foto: http://www.fa-bobo.si/
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom objavljamo pogovor z dramsko igralko Mirando Caharija, ki je pravkar dobila nagrado tantadruj za življenjsko delo. Kot članica Stalnega slovenskega gledališča Trst več kot štiri desetletja, je zamejstvu in igranju v tem okolju popolnoma predana. V njenem opusu je najti kakih 160 vlog, med njimi številne, ki zahtevajo poglobljeno razumevanje in vživljanje v karakter interpretirane vloge in v katerih je moč začutiti kompleksnih ženskih likov, v katerih je lahko Miranda Caharija v popolnosti izrazila svojo umetniško in igralsko zrelost. Igrala je tudi v filmih, z izjemnim uspehom v filmu Eva Francija Slaka, na primer. Za svoje ustvarjanje je dobila najvišja priznanja, med drugim tudi Borštnikov prstan leta 2005. Z Mirando Caharija se je pogovarjala Vida Curk
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo tokrat pesnik in prevajalec Tone Škrjanec, letošnji dobitnik častne nagrade velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski 10-letni pesniški opus. Škrjanec je od leta 1997, ko je izšel njegov knjižni prvenec, knjiga poezije Blues zamaha, kontinuirano navzoč na našem literarnem prizorišču: prvencu je do danes sledilo devet samostojnih knjig poezije, v katerih pesnik nadgrajuje izvirno, prepoznavno poetiko, ki temelji na kolažiranju, lepljenju vsega izkušenega, doživljanega. Tone Škrjanec je pomemben tudi kot prevajalec: njegov prevajalski opus obsega 21 knjig poezije in le štiri med njimi so nastale v soavtorstvu z drugimi prevajalci. Z njim se bo pogovarjala Tina Kozin.
Valentina Turcu, vrhunska mariborska koreografinja in plesalka, dobitnica številnih slovenskih in mednarodnih nagrad, s svojstvenimi predstavami vse pogosteje gostuje na prestižnih svetovnih plesnih in baletnih odrih ter festivalih in navdušuje tako domače kot tuje občinstvo in kritike, je gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Z njo se je pogovarjala Brigita Mohorič.
Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom posvečamo dramski igralki Miri Lampe Vujičić, ki se je pred nedavnim poslovila s tega sveta... Štirideset let je ustvarjala na novogoriškem odru kot eden izmed stebrov ansambla v Primorskem dramskem gledališču, zdaj Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Odigrala je kakih sto vlog – pretanjenih, psihološko poglobljenih in prepričljivih igralskih stvaritev, ki so podpirale uveljavitev in razvoj novogoriškega gledališča. Za svoje ustvarjanje je prejela dve Borštnikovi nagradi za igro, Severjevo nagrado, skupaj s soigralci bronasto vrtnico za ansambelsko igro na Prvem goriškem srečanju gledališč Alpe - Jadran in Bevkovo nagrado, priznanje novogoriške občine za umetniške dosežke. Lani, ob upokojitvi Mire Lampe Vujičić, je Ingrid Kašca Bucik z igralko posnela intervju in najprej povprašala o igralkini prvi vlogi Jacinte v Cankarjevi drami Pohušanje v dolini Šentflorjanski. Prisluhnimo jima. Kot hommage pomembni gledališki ustvarjalki.
Kipar Drago Tršar je nedavno dopolnil devetdeset let. Ob jubileju je Moderna galerija pripravila medinstitucionalni projekt Monument - Drago Tršar, s katerim bodo umetnikovo ustvarjanje v šestih slovenskih mestih predstavili širši javnosti. Tršarjevo leto se je začelo s pregledno razstavo v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev. Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral kiparstvo pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi. Diplomiral je leta 1951. Na ljubljanski akademiji je bil dolga leta profesor za kiparstvo. Velja za odličnega portretista in kiparja abstraktnih oblik. Ustvarja v različnih tehnikah, največ v žgani glini in bronu. Razpon njegovih kipov je velik: od drobne plastike do velikih javnih spomenikov. Leta 1990 je Drago Tršar prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Draga Tršarja je pred leti k pogovoru za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk in iz daljšega pogovora izbrala najzanimivejše odlomke. foto: Drago Tršar: Mali bik http://www.mgml.si/media/drago.trsar.mali.bik.jpg
Neveljaven email naslov