Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
725 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je Jaka Babnik. Do 17. februarja bo v galeriji Photon v Ljubljani na ogled razstava njegovih fotografij, naslovljena Holy Land oziroma Sveta zemlja, v kateri se sprašuje o politični vlogi in vplivu papeža Janeza Pavla II in Rimskokatoliške cerkve na sploh v tranzicijski Vzhodni Evropi. Jaka Babnik je v isti galeriji predstavil že svojo serijo fotografij Jebodrom, znan je tudi po seriji We Are Dogs – Mi smo psi. Ta je izšla tudi v knjižni obliki in sicer pri založbi RostFrei Publishing, ki se ukvarja z izdajanjem fotografskih knjig, Jaka Babnik pa je solastnik založbe. Pogovor vodi Tesa Drev.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo prisluhnili dramskemu in filmskemu igralcu Pavletu Ravnohribu. 19. decembra je namreč dopolnil šestdeset let. Rodil se je v Ljubljani, tu je hodil v šolo in leta 1980 absolviral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Dolga leta je bil član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, sodeloval pa je tudi z drugimi slovenskimi gledališči. Skoraj gotovo pa živi v zavesti Slovencev kot filmski Prešeren iz televizijske nadaljevanke v režiji Francija Slaka. Prav Prešernu je zato posvečen velik del pogovora, ki ga je s Pavletom Ravnohribom posnela Tadeja Krečič.
Dramski in filmski igralec Vlado Novak je bil odličen že leta 1990 v svoji prvi filmski vlogi kot Karol Gatnik v Umetnem raju Karpa Godine, tako kot mnogokrat prej na gledaliških deskah predvsem mariborskega gledališča (prvo nagrado Borštnikovega srečanja je dobil leta 1985 za vlogo Simona Vebra v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja), pozneje pa se je zmerom znova potrjeval kot vrhunski karakterni igralec, kateremu gledalke in gledalci verjamemo in si ga tudi zapomnimo. Več o sebi, tudi o svojem otroštvu, pa študiju in oblikovanju vloge, je priljubljeni igralec, dobitnik Borštnikovega prstana, povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: BoBo
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo Petra Tanko v studio Radia Slovenija povabila Tanjo Prušnik, likovno umetnico in arhitektko. Tanja Prušnik se je rodila leta 1971 v Celovcu, kjer je obiskovala Zvezno gimnazijo za Slovence. Med leti 1990 in 1999 je na Tehnični univerzi na Dunaju študirala arhitekturo ter se dodatno izobraževala pri različnih umetnikih. Od leta 1999 dalje dela kot samostojna umetnica in arhitektka. Leta 2008 je z umetnico Ino Loitzl začela delo na projektu Den Blick öffnen, ki ga nadaljujeta še danes. Od leta 2014 dalje je članica Društva umetnikov in umetnic Avstrije, Hiša umetnikov Dunaj, od leta 2015 naprej pa še članica Društva umetnikov Koroške, Hiša umetnikov Koroška. Od leta 2016 dalje je tudi članica Zveze društev umetnikov Slovenije. Tanja Prušnik živi in dela na Dunaju. Prav zdaj je v Hiši kulture v Šmartnem na Goriških Brdih njena razstava. Nastala je po polletni rezidenci v Šmartnem, ki jo omogoča mesto Celovec. foto: Marko Lipuš
Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom posvečamo nedavno preminulemu umetniku Matjažu Vipotniku, grafičnemu oblikovalcu. Rodil se je leta 1944. S svojimi svežimi oblikovalskimi idejami se je pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je vrnil s šolanja v Italiji. Gledališki plakati, scenografije, oblikovanje knjig, celostne podobe, predvsem, kulturnih ustanov so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki zaznamovali slovensko grafično oblikovanje temeljno in za vedno; pravzaprav pa vsakogar izmed nas. Pred štirimi leti je Matjaž Vipotnik dobil Prešernovo nagrado za življenjski opus. Takrat se je z njim pogovarjala Vida Curk.
19. novembra dopolnjuje akademik Zorko Simčič, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, petindevetdeset let. Visoki jubilej je umetnik praznoval z objavo nove knjige, stilistično prenovljenim in dopolnjenim dramskim besedilom z naslovom Tako dolgi mesec avgust. Izšel je nedavno pri celjski Mohorjevi družbi. To priča o izjemni vitalnosti in večnem optimizmu ter tudi kreativnosti Zorka Simčiča pri častitljivih letih. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo tako slišali pogovor Tadeje Krečič z jubilantom Zorkom Simčičem, posnet v času prvih let njegovega bivanja v samostojni Sloveniji potem ko je več kot štirideset let preživel v izseljenstvu v Argentini. Tam je, med drugim, napisal roman Človek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 dobil nagrado Prešernovega sklada, ves čas je pisal in delal za kulturo slovenskih izseljencev, svoje ustvarjanje pa je nadaljeval, seveda, tudi ko se je vrnil v domovino, omenimo vsaj njegov obsežni roman Poslednji deseti bratje. Zorko Simčič torej - prav na petindevetdeseti rojstni dan.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo vsestransko ustvarjalko Eko (Alenko) Vogelnik, ki je letos julija praznovala okroglo obletnico. Umetnica, ki je leta 1971 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo pri prof. Marjanu Mušiču, leta 1974 pa še iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, je ilustratorka, lutkarica, pisateljica, producentka, režiserka, scenografinja in slikarka. Doslej je ilustrirala več kot štirideset knjig za otroke. Med letoma 1975 in 1980 je sodelovala pri izvedbi serije desetih televizijskih dokumentarnih filmov o umetniškem ustvarjanju. Likovno je opremila kakih petdeset dramskih in plesnih predstav ter dvajset televizijskih oddaj. Od leta 1992 vodi marionetno skupino Kinetikon, ki ji omogoča razvijanje lutkovne likovnosti, režije, animacije in tehnologije. O prepletenosti teh različni področij se je pogovarjala z Aleksandro Saško Gruden.
Oddaja bo tokrat namenjena Petru Semoliču, pesniku, prevajalcu, uredniku in avtorju radijskih iger. Doslej je objavil več kot ducat samostojnih pesniških zbirk, hkrati je vključen v okoli petdeset antologij doma in v tujini. Za svoje delo je Peter Semolič prejel več nagrad. Zadnja med njimi je velenjica-čaša nesmrtnosti. Dobil jo je za vrhunski pesniški opus, ki pomembno zaznamuje novejšo slovensko umetniško literaturo. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, je pesem zanj komunikacija. »Če bi ostala v predalu, je brez namena v tem svetu«.
Pred dnevi je Društvo slovenskih režiserjev podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Prejel jo je dramski igralec Boris Juh, v utemeljitvi nagrade pa med drugim beremo: »V besedi igralec lahko povečamo začetnico tudi zato, ker Boris Juh nikoli ni delal samo zase, za svoj lik oziroma za svojo vlogo, vedno je delal prizor, predstavo, film, prednost je dajal celoti, v kateri svojega ustvarjalnega deleža ni nikdar silil na vrh avtorske piramide, čeprav je tja seveda ves čas sodil.« Boris Juh se je rodil v Celju, ker se je družina veliko selila, se je šolal marsikje. Po končani Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je najprej devet let nastopal v Slovenskem mladinskem gledališču; od tam je odšel v osrednje slovensko gledališče – SNG Dramo v Ljubljani, kjer je igral do upokojitve in ustvaril množico izrazitih, izjemnih vlog – predvsem etično močnih likov. Boris Juh je veliko igral tudi na filmu in televiziji, neprecenljiv pa je tudi opus, ki ga je ustvaril na našem Radiu. Z Borisom Juhom se je o njegovem življenju in ustvarjanju lani, ob igralčevi 80-letnici, pogovarjala Staša Grahek in ga najprej povprašala, kako je sploh prišlo do tega, da je postal igralec. fotografija Peter Uhan
Na sklepni prireditvi 51. Borštnikovega srečanja v Mariboru je bil podeljen Borštnikov prstan, največje priznanje, kar ga more dobiti dramski igralec na Slovenskem. Tokrat ga je dobil Dare Valič. Bil je dolgoletni član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, čeprav je nastopal tudi na odrih skoraj vseh slovenskih gledališč, pa v številnih filmih, spomnimo se vsaj tehle: To so gadi, Moja draga Iza, Poletje v školjki ali pa Srečen za umret, gledali smo ga v televizijskih filmih in poslušali v številnih radijskih igrah. »Odkritost in zastrtost, linearna površina in vrtoglava globina, simpatičnost in odpor, naivnost in dvom, preprostost in norost, resnoba in humornost – to so slogovnoestetski pari, s katerimi bi lahko zaobjeli Valičevo igralstvo.« je zapisal Blaž Lukan v obrazložitvi . Dareta Valiča je v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom povabila Tadeja Krečič:
Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je danes Branimir Ritonja, umetniški vodja galerije FotoStolp v Mariboru in predsednik znamenitega Foto kluba Maribor, ki letos praznuje osemdesetletnico delovanja. Z njim se je med Festivalom fotografije, ki je te dni potekal v Mariboru, pogovarjala Brigita Mohorič. Foto: http://www.fotoklub-maribor.com/products/branimir-ritonja/
Na svojem dvorišču, Vzporednice, Tretji svet, Dva svetova, Rezervat … to je le nekaj naslovov leposlovnih knjig Suzane Tratnik, pisateljice in prevajalke ter sociologinje, angažirane v lezbičnem gibanju, ki v svojih delih pogosto piše o identiteti in bivanjskih vprašanjih, o družbenem robu in zarobju, o skupnosti in samoti. Na letošnjem literarnem festivalu Vilenica je bila slovenska avtorica v središču, v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pa jo je povabil Vlado Motnikar.
Gost oddaje je scenograf Dušan Milavec, ki so mu na letošnjem Festivalu slovenskega filma podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. V petintridesetih letih ustvarjanja je sodeloval s številnimi domačimi in tujimi režiserji. Njegov opus zajema veliko žanrsko raznolikih filmov, ki so prejemali nagrade doma in po svetu. Za svoje ustvarjanje je na Festivalu slovenskega filma trikrat dobil nagrado vesna za najboljšo filmsko scenografijo, sodeloval pa je tudi pri nastanku filma Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića, ki ga je Ameriška akademija leta 2001 razglasila za najboljši tujejezični film. Z Dušanom Milavcem se je pogovarjala Tesa Drev.
Gost v tokratni oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo scenograf Dušan Milavec, ki so mu na letošnjem Festivalu slovenskega filma – natančneje na torkovi otvoritvi festivala – podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Dušan Milavec je v svoji do zdaj 35 let trajajoči karieri sodeloval s številnimi domačimi in tujimi režiserji. Njegov opus zajema veliko število žanrsko raznolikih filmov, ki so prejemali nagrade doma in po svetu. Za svoje ustvarjanje je trikrat prejel nagrado vesna za najboljšo filmsko scenografijo na Festivalu slovenskega filma, sodeloval pa je tudi pri nastanku filma Nikogaršnja zemlja v režiji Danisa Tanovića, ki ga je Ameriška filmska akademija leta 2001 razglasila za najboljši tujejezični film. Z Dušanom Milavcem se bo pogovarjala Tesa Drev.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, predstavljamo Miha Turšiča, ustvarjalca, ki deluje na področjih umetnosti, tehnologije in vesoljskih znanosti. Svojo pot je začel kot uspešen oblikovalec, nato pa je bil pobudnik in ustanovitelj zavoda KSEVT - Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij ter njegov direktor. Za svoje delo je letos prejel že drugo priznanje; tokrat so mu v izboru Evropske vesoljske agencije (ESA) in največjega festivala sodobne elektronske umetnosti Ars Electronica, ki poteka prav zdaj v Linzu v Avstriji, podelili častno priznanje za projekt Supre:organizem ter za njegove pionirske dosežke na področju raziskovanja vesolja. Z Mihom Turšičem se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.
Letošnji prejemnik zlatnika poezije je pesnik, pisatelj in urednik Marko Kravos. Priznanje za pesniški opus, prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za vzpostavljanje mostov med kulturami so mu izročili na prireditvi ob podelitvi Veronikine nagrade, ki je bila v torek na Starem gradu v Celju. Ob tej priložnosti boste slišali pogovor, ki ga je s tržaškim pesnikom pred leti posnel Marko Golja.
Skupine Laibach verjetno ni potrebno predstavljati, pa vendar. V tokratni oddaji, nekaj dni pred koncertom skupine s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, sta njena člana Ivan Novak in Luka Jamnik (v pogovoru z Markom Goljo) povedala marsikaj o začetkih in razvoju skupine, njeni notranji dinamiki, pa o razmerju do družbe in politike. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Luka Kaše
Gost oddaje bo režiser in scenarist Damjan Kozole. Njegov opus obsega med drugim celovečerni dokumentarec o problematiki »izbrisanih« z naslovom Dolge počitnice in devet celovečernih igranih filmov, med katerimi so Rezervni deli, Porno film, Slovenka in Nočno življenje. Za svoj najnovejši film Nočno življenje je na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Kárlovih Várih prejel prestižni zlati globus za najboljšo režijo, na festivalu v Sarajevu pa se je prejšnji teden predstavil s kratkim filmom Meje, v katerem razmišlja o migracijah. Z Damjanom Kozoletom se je pogovarjala Tesa Drev. na fotografiji: Damjan Kozole
Pred več kakor petdesetimi leti je mladega kubanskega igralca po imenu Andrés Valdés pot zanesla v Ljubljano. Pred tem se je v Parizu pri dveh največjih mostrih, pri Etiennu Decrouxu in Marcelu Marceauju izpopolnil v pantomimi, umetnosti, ki je bila v Sloveniji takrat skoraj povsem neznana. Zanimanje za njegovo delo je kratek postanek na poti proti Japonski spremenilo v stalno bivanje v Sloveniji. Od sredine šestdesetih let je kot predavatelj na igralski akademiji, kot svetovalec za gib v gledališčih ter kot učitelj pantomime v svojem lastem studiu gibalno oblikoval in izpopolnil več rodov slovenskih igralcev. Leta 2010 je za svoje življensko delo prejel bršljanov venec Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Andrés Valdés je nedavno dopolnil 80 let in ob tej priložnosti ga je Vida Curk povabila v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom.
Oddajo namenjamo grafičnemu oblikovalcu Miljenku Liculu, ki se je rodil 6. avgusta 1946, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden najvidnejših oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot oblikovalec našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom Liculom se je konec leta 2007 pogovarjala Tadeja Krečič. foto: MMC RTV SLO
Neveljaven email naslov