Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalni direktor Cerna prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in se na račun znanosti ne šali
Rolf Dieter Heuer ob skorajšnjem koncu mandata na čelu Evropske organizacije za jedrske raziskave, krajše Cern, s ponosom zre na preteklo 6-letno obdobje: uspešno so zagnali veliki hadronski trkalnik, razglasili odkritje težko pričakovanega delca, Higgsovega bozona, pred kratkim so trkalnik znova zagnali, da bi se dokopali do globljih spoznanj o delcu. "Prav tako smo uspešno razširili članstvo v Cernu čez meje Evrope," dodaja, "Izrael je tako na začetku leta 2014 postal prva neevropska članica Cerna. Mislim tudi, da je Cern v teh letih postal zelo znan."
"Mislim, da sem šele po predstavitvah, ko sem spet sedel, zares dojel, da smo ga res našli. Zato sem takrat dejal: 'Zdi se mi, da ga imamo!' … sem pa tudi takoj dodal: 'Kaj pa pravzaprav imamo?' Še vedno namreč nismo vedeli, kaj smo odkrili."
- Heuer o dnevu, ko so v javnosti razglasili odkritje Higgsovega bozona
"Če Higgsov bozon ne bi obstajal, potem tudi vi ne bi obstajali in ne bi mogli postaviti tega vprašanja," odgovarja na že precej izrabljeno vprašanje, kaj natanko je ta delec. "V tem primeru namreč osnovni delci, ki nas sestavljajo, ne bi imeli mase,« nadaljuje. In tu ne gre za atome ali atomsko jedro, niti ne za protone in nevtrone v atomskem jedru, ampak za kvarke in elektrone, za te resnično osnovne delce. Ti svojo maso dobijo s Higgsovim bozonom. Če ne bi imeli mase, ne bi mogli tvoriti sestavljene snovi, vključno z ljudmi in tem planetom. »Preprosto ne bi obstajali. Zdaj veste, zakaj obstajate – oziroma zakaj lahko obstajate."
Lepton Photon konferenca
foto: Maja Ratej
"Kako je ime nastalo, je precej smešna zgodba," pojasnjuje Heuer. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev in še posebej o tem izmuzljivem delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle (Preklemani delec, op. p.), pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala, zato naj izpusti besedo damn. Knjiga je izšla z naslovom The God Particle in tako je nastalo ime božji delec. "Prav nobene zveze nima z bogom. To je delec. Zelo pomemben delec sicer, a obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi ni nič kaj všeč, toda v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil."
Koliko pa ste se v Cernu s temi raziskavami do zdaj približali velikemu poku?
"Približno na milijoninko milijoninke sekunde. Precej blizu. Nihče drug ni prišel bliže."
"Vsekakor je naša prednostna naloga merjenje vseh lastnosti Higgsovega bozona. Že to bo najverjetneje trajalo lepo vrsto let," napoveduje. A vendar so z minulimi odkritji odprli novo okno v odkrivanju novih delcev.
"Še vedno ne razumemo, zakaj živimo v svetu, v katerem prevladuje snov. Kam je izginila protisnov?"
- Rolf-Dieter Heuer
To je znova vprašanje, ki zadeva naš obstoj, pojasnjuje. Kajti iz energije nastajata v enakih količinah tako snov kot protisnov. "Ko se srečata, se izničita in spet nastane energija. Zato ne bi smeli obstajati ne vi ne jaz. Toda narava je vključila drobne razlike v lastnostih snovi in protisnovi. Tako je na 10 milijard delcev protisnovi en delec snovi več, in ta en delec na 10 milijard smo mi. O razlogih za to ne vemo veliko in želimo izvedeti več, obenem pa bi se morali zavedati, da smo le majhna motnja v vesolju."
Da Cern vsaj simbolično vstopa tudi na teritorij politike, je bila še ena tema pogovora. Tipičen primer tega je projekt Sesame v Jordaniji. To je sinhotronski pospeševalnik, za katerega bo Cern priskrbel magnete. V tem projektu sodelujejo države, ki se v političnih vprašanjih zelo redko razumejo, kot so Izrael, Iran, Egipt, Pakistan, Palestina, Ciper, Turčija, Bahrajn in seveda Jordanija. Lahko tako imenovana znanstvena diplomacija doseže dialog, ki ga sicer v političnem prostoru ni, in to med državami, ki nimajo dobrih odnosov? "Prepričan sem, da znanost to lahko doseže. Zato sem tudi prepričan, da znanost to tudi mora početi," odvrne in nas odpelje več kot 60 let nazaj, ko so se leta 1949 začeli pogovori o znanstveni organizaciji, ki bi segala prek meja posameznih držav. Tako je nastal Cern. Utemeljen je bil na viziji, da znanost lahko pomaga pri okrevanju Evrope, pa tudi premosti težave medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami in narodi. "Mislim, da Cern že 60 let jasno kaže, da je to povsem mogoče. Bližnji in Srednji vzhod danes nedvomno pestijo problemi medsebojnega nerazumevanja. Če znanost ne bo mogla premostiti tega prepada, kaj ga pa bo?"
Dr. Heuer se je med obiskom v Sloveniji srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki v zvezi z obuditvijo pristopnih pogajanj Slovenije v Cern. "Moj vtis s srečanj je vsekakor pozitiven. Razprave so bile premočrtne, dokaj lahke in konstruktivne."
Leta 2009 se je po njegovih besedah dobro začelo in tako je bilo do leta 2011, ko je gospodarska kriza že resno prizadela številne države, tudi Slovenijo. "Razumljivo je, da se je tedaj vse ustavilo, zdaj pa se zdi, da ste izšli iz krize. Upam, da se bo to nadaljevalo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v številnih drugih državah."
Oddaja je nastala s pomočjo Nine Slaček.
855 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Generalni direktor Cerna prisega na logiko pri razumevanju ustroja narave in se na račun znanosti ne šali
Rolf Dieter Heuer ob skorajšnjem koncu mandata na čelu Evropske organizacije za jedrske raziskave, krajše Cern, s ponosom zre na preteklo 6-letno obdobje: uspešno so zagnali veliki hadronski trkalnik, razglasili odkritje težko pričakovanega delca, Higgsovega bozona, pred kratkim so trkalnik znova zagnali, da bi se dokopali do globljih spoznanj o delcu. "Prav tako smo uspešno razširili članstvo v Cernu čez meje Evrope," dodaja, "Izrael je tako na začetku leta 2014 postal prva neevropska članica Cerna. Mislim tudi, da je Cern v teh letih postal zelo znan."
"Mislim, da sem šele po predstavitvah, ko sem spet sedel, zares dojel, da smo ga res našli. Zato sem takrat dejal: 'Zdi se mi, da ga imamo!' … sem pa tudi takoj dodal: 'Kaj pa pravzaprav imamo?' Še vedno namreč nismo vedeli, kaj smo odkrili."
- Heuer o dnevu, ko so v javnosti razglasili odkritje Higgsovega bozona
"Če Higgsov bozon ne bi obstajal, potem tudi vi ne bi obstajali in ne bi mogli postaviti tega vprašanja," odgovarja na že precej izrabljeno vprašanje, kaj natanko je ta delec. "V tem primeru namreč osnovni delci, ki nas sestavljajo, ne bi imeli mase,« nadaljuje. In tu ne gre za atome ali atomsko jedro, niti ne za protone in nevtrone v atomskem jedru, ampak za kvarke in elektrone, za te resnično osnovne delce. Ti svojo maso dobijo s Higgsovim bozonom. Če ne bi imeli mase, ne bi mogli tvoriti sestavljene snovi, vključno z ljudmi in tem planetom. »Preprosto ne bi obstajali. Zdaj veste, zakaj obstajate – oziroma zakaj lahko obstajate."
Lepton Photon konferenca
foto: Maja Ratej
"Kako je ime nastalo, je precej smešna zgodba," pojasnjuje Heuer. Leon Lederman, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1988, je nekoč napisal knjigo o fiziki osnovnih delcev in še posebej o tem izmuzljivem delcu. Hotel ji je dati naslov The Goddamn Particle (Preklemani delec, op. p.), pa mu je založnik rekel, da se knjiga s takim naslovom ne bo prodajala, zato naj izpusti besedo damn. Knjiga je izšla z naslovom The God Particle in tako je nastalo ime božji delec. "Prav nobene zveze nima z bogom. To je delec. Zelo pomemben delec sicer, a obstaja veliko pomembnih delcev. To poimenovanje mi ni nič kaj všeč, toda v bistvu nam je precej pomagalo, tako da sem se ga navadil."
Koliko pa ste se v Cernu s temi raziskavami do zdaj približali velikemu poku?
"Približno na milijoninko milijoninke sekunde. Precej blizu. Nihče drug ni prišel bliže."
"Vsekakor je naša prednostna naloga merjenje vseh lastnosti Higgsovega bozona. Že to bo najverjetneje trajalo lepo vrsto let," napoveduje. A vendar so z minulimi odkritji odprli novo okno v odkrivanju novih delcev.
"Še vedno ne razumemo, zakaj živimo v svetu, v katerem prevladuje snov. Kam je izginila protisnov?"
- Rolf-Dieter Heuer
To je znova vprašanje, ki zadeva naš obstoj, pojasnjuje. Kajti iz energije nastajata v enakih količinah tako snov kot protisnov. "Ko se srečata, se izničita in spet nastane energija. Zato ne bi smeli obstajati ne vi ne jaz. Toda narava je vključila drobne razlike v lastnostih snovi in protisnovi. Tako je na 10 milijard delcev protisnovi en delec snovi več, in ta en delec na 10 milijard smo mi. O razlogih za to ne vemo veliko in želimo izvedeti več, obenem pa bi se morali zavedati, da smo le majhna motnja v vesolju."
Da Cern vsaj simbolično vstopa tudi na teritorij politike, je bila še ena tema pogovora. Tipičen primer tega je projekt Sesame v Jordaniji. To je sinhotronski pospeševalnik, za katerega bo Cern priskrbel magnete. V tem projektu sodelujejo države, ki se v političnih vprašanjih zelo redko razumejo, kot so Izrael, Iran, Egipt, Pakistan, Palestina, Ciper, Turčija, Bahrajn in seveda Jordanija. Lahko tako imenovana znanstvena diplomacija doseže dialog, ki ga sicer v političnem prostoru ni, in to med državami, ki nimajo dobrih odnosov? "Prepričan sem, da znanost to lahko doseže. Zato sem tudi prepričan, da znanost to tudi mora početi," odvrne in nas odpelje več kot 60 let nazaj, ko so se leta 1949 začeli pogovori o znanstveni organizaciji, ki bi segala prek meja posameznih držav. Tako je nastal Cern. Utemeljen je bil na viziji, da znanost lahko pomaga pri okrevanju Evrope, pa tudi premosti težave medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami in narodi. "Mislim, da Cern že 60 let jasno kaže, da je to povsem mogoče. Bližnji in Srednji vzhod danes nedvomno pestijo problemi medsebojnega nerazumevanja. Če znanost ne bo mogla premostiti tega prepada, kaj ga pa bo?"
Dr. Heuer se je med obiskom v Sloveniji srečal tudi z nekaterimi slovenskimi politiki v zvezi z obuditvijo pristopnih pogajanj Slovenije v Cern. "Moj vtis s srečanj je vsekakor pozitiven. Razprave so bile premočrtne, dokaj lahke in konstruktivne."
Leta 2009 se je po njegovih besedah dobro začelo in tako je bilo do leta 2011, ko je gospodarska kriza že resno prizadela številne države, tudi Slovenijo. "Razumljivo je, da se je tedaj vse ustavilo, zdaj pa se zdi, da ste izšli iz krize. Upam, da se bo to nadaljevalo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v številnih drugih državah."
Oddaja je nastala s pomočjo Nine Slaček.
Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.
Romana Epih je ravnateljica vrtca Medvode, ki ga obiskuje več kot 700 otrok. Vzgoji in vodenju je posvetila vso svojo kariero, od novembra 2018 vodi Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije, dejavna je v Šoli za ravnatelje in v mednarodnih projektih.
Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom: le nekaj postaj, kjer je Uršula Cetinski pustila svoj pečat. V slovensko kulturno krajino je vstopila v sredini 80. let, tesno povezana z gledališčem. Tudi na čelu največje kulturne hiše pri nas, ki jo vodi že drugi mandat, umetniški svet povezuje s poslovnim in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin.
Jani Bele je velik del življenja posvetil vzgoji v planinstvu in alpinizmu. S tem je dobil tudi priložnost, da je pred 30 leti prvič odšel v Nepal kot alpinistični inštruktor v slovensko alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike. Za odprave, kot pravi, ni bil nikoli dovolj dober, poleg tega pa je, čeprav je gornik in gorski reševalec, zelo občutljiv na višino. Kot avtor priročnika o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah, tem pa dodal tudi svoje. Nesreča se lahko zgodi kljub izkušenosti, pravi, kot tudi to, da se zarečenega kruha res poje največ. In tako se je letos že desetič podal na prečenje Finske na tekaških smučeh, od finsko-ruske do finsko-švedske meje, pa čeprav je prvič dejal, da na Rajalta rajalle – hiihto ne gre nikoli več.
Prof. Rajko Muršič je etnolog in kulturni antropolog na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri raziskovanju vsakdanjega življenja in kulturnih fenomenov ga vodi predvsem iskrena radovednost. Že vse življenje je na različne načine povezan z glasbo, pravi, da brez nje sploh ne more normalno delovati. Odzive slovenske družbe v krizi ocenjuje kot trezne, sprememba ravnanja z okoljem pa se mu v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. Je oster kritik potrošništva, ki se nima za upornika, ne prenaša pa hierarhij. Z njim se pogovarja Jan Grilc.
Wagner Moura je brazilski igralec in režiser. Igral je v Elitni četi, številnih komedijah in tragedijah, svet pa ga najbolje pozna v vlogi Pabla Escobarja v seriji Narcos. Študiral je novinarstvo, a to je poklic, ki ga je opravljal le kratek čas. Novinarske veščine mu pomagajo pri raziskovanju zgodovinskih likov, kakršen je brazilski diplomat pri združenih narodih Sergio Vieira de Mello. Igra ga v novem celovečercu z naslovom Sergio.
Zgodovina človeštva je tudi zgodovina bolezni in epidemij. Dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU se ukvarja s socialno zgodovino medicine. Ker preučuje tudi epidemije in njihove posledice, je pandemija covida 19 ni zelo presenetila. Pravi, da zdaj analitično opazuje in hkrati na lastni koži doživlja občutke, ki jih je prej ob študiju arhivskega gradiva lahko le slutila … Kako so epidemije kuge, kolere in španske gripe prizadele in spreminjale naš svet? Z dr. Katarino Keber se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Gregorja Čušina ste morda kdaj ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega ali pa ste si ogledali katero od njegovih monokomedij. Morda ga poznate iz serije Jezero ali vam je iz risank znan njegov glas. Ponosen je, da mu pri vzgoji šestih otrok ni bilo treba povzdigovati glasu in da je pri občinstvu še vedno na dobrem glasu, čeprav je zdaj “na svojem.” Anji Hlača Ferjančič je med drugim razkril, zakaj je ves planet na dieti, prebral pesmi iz karantene in povedal, kako se znajde doma.
Dr. Tina Bregant je specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, dokorica nevropediatrije. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem institutu – URI Soča v Ljubljani, zdaj pa deluje v zavodu CIRIUS Kamnik. Je tudi predavateljica in mentorica študentom v programu Kognitivna znanost Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za šport in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih skupinah, udeležena je pri oblikovanju državnih programov, ki spodbujajo otroke v razvoju. Je tudi članica Odbora za kakovost in varnost pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena strokovna direktorica. Sedaj je upokojena, a aktivna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Izpostavlja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev. Z njo se je pogovarjala Nataša Zanuttini.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka. Avtor: Luka Hvalc
Strokovnjak za jedrsko varnost magister Miroslav Gregorič je bil do leta 2002 direktor Uprave RS za jedrsko varnost, več kot šest let je delal pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju. Vmes pa kot predstavnik komisije Združenih narodov UNMOVIC še pred napadom na Irak vodil inšpektorje, ki so tam iskali orožje za množično uničevanje. Po upokojitvi pa se je posvetil tudi raziskovanju ozadij premogovništva v Šaleški dolini. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Ana Jug je ne le na Goriškem, ampak tudi drugod znana kot odvetnica, ki je na svoji poklicni poti zagovarjala nemočne in tiste, ki nimajo. Zato ni nič nenavadnega, da je tudi soustanoviteljica pro bono ambulante v Novi Gorici in človek, ki verjame, da se dobro z dobrim vrača. Če bi vsi delali dobro, bi bil ves svet srečen in veliko lepši, pravi Zasavka, ki pa se zadnje čase, odkar je upokojena, ukvarja predvsem z izdelovanjem oblek in nakita iz odpadnega materiala, plastike in džinsa, ki ima v njenem srcu prav posebno mesto. Verjame, da je mogoč svet brez smeti, kot smo ga nekoč že imeli, in zato je njena pobuda, da v Novi Gorici odprejo Center ponovne uporabe.
Šaljiva definicija pravi, da je matematika sestavljena iz 50% formul, 50% dokazov in 50% domišljije. Andrej Bauer se strinja, da to sploh ni tako slaba definicija. Matematika je gonilna sila številnih ved, ne le računalništva. Tudi če vas v šoli ni navdušila, vas bodo številne zanimive izpeljave problemov, ki jih rešujejo raziskovalci na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Dr. Barbara Riman je predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, vodi enoto Inštituta za narodnostna vprašanja na Reki, je raziskovalka slovenstva na Hrvaškem, na reški filozofski fakulteti predava o slovensko-hrvaških kulturnih in zgodovinskih vezeh … Nedeljska gostja Vala 202 Barbara Riman, novinarka Tatjana Pirc in mojster zvoka Damjan Rostan so se sprehodili po Reki, evropski prestolnici kulture.
V času tekmovanja za Zlato lisico smo se srečali z nekdanjo tekmovalko, potem pa tudi profesionalno smučarko na ameriški turneji. Andreja Leskovšek McQuarrie je v spominu »zrelih« Slovencev predvsem nekdanja alpska smučarka, mladinska svetovna prvakinja, ki je zelo mlada končala kariero. Manj znano je, da je po študiju psihologije ostala v Združenih državah, si tam ustvarila družino in po naključju postala vpeta v organizacijo zimskih olimpijskih iger. 20 let je svetovala organizatorjem zimskih olimpijskih iger, začela v Salt Lake Citiju, se potem selila v Italijo zaradi Torina, pa v Kanado zaradi Vancouvra, potem pa za igre v Sočiju in Pyeongchangu delovala že iz Slovenije, iz Komende. Zaradi hčerke se je po vrnitvi v domovino srečala z ženskim nogometom, postala predsednica Ženskega nogometnega kluba Radomlje, glasnica ženskega nogometa, ki ga vidi kot izjemno priložnost, tudi poslovno, obenem pa je že dolgo tudi borka za enake možnosti v športu. "Ne obstajata ženski in moški šport, ostaja samo šport!"
Talent gledališkega režiserja in postgravitacijskega umetnika Dragana Živadinova je vesolje zaznalo že v vrtcu v domači Ilirski Bistrici. Vzgojiteljica ga je primerjala kar z velikim slikarjem Černigojem, sam pa se je v mladih letih navduševal nad Dragotinom Kettejem, Srečkom Kosovelom in Markom Brecljem. Dragan Živadinov se pripravlja na izstrelitev umetniškega satelita, v domačem kulturnem vesolju pa ni nikoli našel gladkih tirnic. Trdno je prepričan, da je Republiko Slovenijo zgradila umetnost, ne pa generali … Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik. Foto: Bobo
Tanjo Španić so izkušnje z boleznijo, ki jo je presenetila na začetku njene znanstvene poti, in želja pomagati, spodbudile, da je opustila znanost in se posvetila vodenju združenja za boj proti raku dojk Europa donna. “Šele kakšni dve leti po bolezni sem začela razmišljati, v kakšni stiski so bili pravzaprav moji starši.“ V Evropi donni (https://europadonna.si/) tudi zato s svojimi programi podpore skrbijo za svojce obolelih. Gosti jo Danila Hradil Kuplen.
Dr. Andrej Pompe je v slovensko oglaševanje vstopil na začetku devetdesetih z ustanovitvijo agencije Formitas, kjer je še vedno partner. Je avtor več kot 140 jinglov za oglase, napisal je pesem za legendarni Frutek: lupimo in čistimo, ribamo, sekljamo … Zdaj predava o blagovnih znamkah. Je ustanovni član skupine Panda, ki že štiriintrideseto leto sooblikuje slovensko pop-rock-jazz sceno s svojo avtorsko glasbo. Tudi o povezovanju I feel Slovenia z Luko Dončićem, pa tudi o tem, kako naš učni sitem ne spodbuja ustvarjalnosti in inovativnosti. Z Andrejem Pompetom se je pogovarjala Nataša Zanuttini.
Neveljaven email naslov
