Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira"
Sokrat je filozofijo opredelil kot ljubezen do modrosti. Modrost pa ni samo znanje, je tudi etika, iskanje smisla, dobrega in lepega, ki odgovarja na temeljna bivanjska vprašanja. Prav to filozofija pomeni tudi Marku Uršiču. Njegov opus sega na področje logike, iz katere je doktoriral, pa tudi metafizike in filozofije religije, zadnja leta pa se posveča predvsem filozofiji narave.
Pravi, da se ljudje velikokrat premalo zavedamo čudovitega dela narave in premalokrat pogledamo v nebo, v zvezde, ki se najlepše vidijo pozimi. Sam jih največkrat opazuje na Krasu, ki je poleg Ljubljane njegov dom. Tam tudi piše.
Pisanje mu pomeni razvoj duha in letos je po več kot 15-ih letih pisanja izšla zadnja knjiga iz tetralogije, njegovega življenjskega dela, z naslovom Štirje časi. O svetu takrat in danes, o času in filozofiji nam je pripovedoval redni profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani Marko Uršič.
"V svojem razmišljanju izhajam iz klasične opredelitve filozofije – to je ljubezen do modrosti. Modrost ni samo znanje, etika, iskanje dobrega ... Ko slišim misel, da je filozofija zgolj nakladanje, sem žalosten. Zame je filozofija iskanje smisla."
Skozi čas se spreminjajo teme filozofije. Danes je filozofija bolj usmerjena v socialne probleme, manj je zanimanja za analitsko filozofijo. "Filozofi smo maksimalisti, deloma so naše misli utopične, in to ni najboljši recept za vladanje. Tudi Lenin je bil filozof, pa vemo, da se ta poskus realnega socializma ni končal dobro."
Filozof Marko Uršič je pripadnik srečne generacije. "Sem pripadnik generacije 1968, takrat se je pojavil klic po spremembi družbe. Ves svet nam je bil odprt, navdajal nas je optimizem, da bo prihodnost samo še lepša."
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira."
Marko Uršič se danes najbolj ukvarja s filozofijo narave in kozmologijo: "Pri filozofiji narave ne gre za filozofijo znanosti, ampak je eden od temeljnih poudarkov odnos med naravo in duhom."
"Pri kozmologiji pa ne gre za postavljanje matematično-fizikalnih modelov, tega ne znam. Gre bolj za razmišljanje o tem, kaj pomenijo črne luknje, Higgsov bozon ... "
Na Krasu ima tudi teleskop, s katerim pa danes bolj malokrat opazuje nebo in nebesne pojave. "Premalo se zavedamo, kako velik, kako čudovit je ta kozmos, ki nas obdaja. Te dragocenosti narave, bivanja ..."
Filozof Marko Uršič o pisanju tetralogije: "Pišem o štirih časih v prenesenem pomenu – o preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in večnosti."
"Nisem romantičen nasprotnik razvoja, skrbi pa me, kaj se iz te virtualizacije sveta lahko dobrega razvije."
855 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira"
Sokrat je filozofijo opredelil kot ljubezen do modrosti. Modrost pa ni samo znanje, je tudi etika, iskanje smisla, dobrega in lepega, ki odgovarja na temeljna bivanjska vprašanja. Prav to filozofija pomeni tudi Marku Uršiču. Njegov opus sega na področje logike, iz katere je doktoriral, pa tudi metafizike in filozofije religije, zadnja leta pa se posveča predvsem filozofiji narave.
Pravi, da se ljudje velikokrat premalo zavedamo čudovitega dela narave in premalokrat pogledamo v nebo, v zvezde, ki se najlepše vidijo pozimi. Sam jih največkrat opazuje na Krasu, ki je poleg Ljubljane njegov dom. Tam tudi piše.
Pisanje mu pomeni razvoj duha in letos je po več kot 15-ih letih pisanja izšla zadnja knjiga iz tetralogije, njegovega življenjskega dela, z naslovom Štirje časi. O svetu takrat in danes, o času in filozofiji nam je pripovedoval redni profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani Marko Uršič.
"V svojem razmišljanju izhajam iz klasične opredelitve filozofije – to je ljubezen do modrosti. Modrost ni samo znanje, etika, iskanje dobrega ... Ko slišim misel, da je filozofija zgolj nakladanje, sem žalosten. Zame je filozofija iskanje smisla."
Skozi čas se spreminjajo teme filozofije. Danes je filozofija bolj usmerjena v socialne probleme, manj je zanimanja za analitsko filozofijo. "Filozofi smo maksimalisti, deloma so naše misli utopične, in to ni najboljši recept za vladanje. Tudi Lenin je bil filozof, pa vemo, da se ta poskus realnega socializma ni končal dobro."
Filozof Marko Uršič je pripadnik srečne generacije. "Sem pripadnik generacije 1968, takrat se je pojavil klic po spremembi družbe. Ves svet nam je bil odprt, navdajal nas je optimizem, da bo prihodnost samo še lepša."
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira."
Marko Uršič se danes najbolj ukvarja s filozofijo narave in kozmologijo: "Pri filozofiji narave ne gre za filozofijo znanosti, ampak je eden od temeljnih poudarkov odnos med naravo in duhom."
"Pri kozmologiji pa ne gre za postavljanje matematično-fizikalnih modelov, tega ne znam. Gre bolj za razmišljanje o tem, kaj pomenijo črne luknje, Higgsov bozon ... "
Na Krasu ima tudi teleskop, s katerim pa danes bolj malokrat opazuje nebo in nebesne pojave. "Premalo se zavedamo, kako velik, kako čudovit je ta kozmos, ki nas obdaja. Te dragocenosti narave, bivanja ..."
Filozof Marko Uršič o pisanju tetralogije: "Pišem o štirih časih v prenesenem pomenu – o preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in večnosti."
"Nisem romantičen nasprotnik razvoja, skrbi pa me, kaj se iz te virtualizacije sveta lahko dobrega razvije."
Vilma Štritof je dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. Kot dramaturginja je začela svojo pot v gledališču, zdaj pa že vrsto let dela v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Letos je bila selektorica tekmovalnega programa 58. festivala Borštnikovo srečanje. Bila je tudi članica žirij na različnih festivalih doma in v tujini. Pisala je tudi scenarije, kot dramaturginja deluje na področju gledališča, filma in radijske igre, piše recenzije, kritike gledaliških predstav in strokovne članke.
Eden najboljših slovenskih košarkarjev z burno igralsko kariero. “Ludi Štajerec”, ki je šel od Maribora prek Jugoplastike do Olimpije. Z vmesnim postankom v Partizanu, kjer je še vedno rekorder po številu doseženih točk v eni sezoni.
Hidrolog in nekdanji trener kajaka in kanuja je vajen divjih voda, naše reke pozna celo tako dobro, da jih loči tudi po vonju, toda tolikšna magnituda poplav je presenetila tudi njega. Poplave so se ga dotaknile, le kako se ga ne bi. A je moral postaviti čustva na stran, ohraniti mirno kri in svoje delo opravljati logično in nepristransko. Tako se najbolj stresnih dni vesoljnega potopa izpred tedna dni spominja prvi obraz hidroloških napovedi v državi Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ob vse ekstremnejših in pogostejših vremenskih ujmah bo treba sistem opozarjanja nadgraditi z učinkovitejšim komuniciranjem z novimi generacijami medijskih občinstev, ne bo odveč, poudarja, če bi poplavne vaje podobno kot požarne uvedli tudi v izobraževalni sistem. V pogovoru z Majo Ratej dodaja tudi, da bomo morali vnovič premisliti naše sobivanje z rekami in naš odnos do vode.
Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.
Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.
Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.
Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007.
Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.
Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava.
Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah.
Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.
94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.
Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne.
Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
Neveljaven email naslov