Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira"
Sokrat je filozofijo opredelil kot ljubezen do modrosti. Modrost pa ni samo znanje, je tudi etika, iskanje smisla, dobrega in lepega, ki odgovarja na temeljna bivanjska vprašanja. Prav to filozofija pomeni tudi Marku Uršiču. Njegov opus sega na področje logike, iz katere je doktoriral, pa tudi metafizike in filozofije religije, zadnja leta pa se posveča predvsem filozofiji narave.
Pravi, da se ljudje velikokrat premalo zavedamo čudovitega dela narave in premalokrat pogledamo v nebo, v zvezde, ki se najlepše vidijo pozimi. Sam jih največkrat opazuje na Krasu, ki je poleg Ljubljane njegov dom. Tam tudi piše.
Pisanje mu pomeni razvoj duha in letos je po več kot 15-ih letih pisanja izšla zadnja knjiga iz tetralogije, njegovega življenjskega dela, z naslovom Štirje časi. O svetu takrat in danes, o času in filozofiji nam je pripovedoval redni profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani Marko Uršič.
"V svojem razmišljanju izhajam iz klasične opredelitve filozofije – to je ljubezen do modrosti. Modrost ni samo znanje, etika, iskanje dobrega ... Ko slišim misel, da je filozofija zgolj nakladanje, sem žalosten. Zame je filozofija iskanje smisla."
Skozi čas se spreminjajo teme filozofije. Danes je filozofija bolj usmerjena v socialne probleme, manj je zanimanja za analitsko filozofijo. "Filozofi smo maksimalisti, deloma so naše misli utopične, in to ni najboljši recept za vladanje. Tudi Lenin je bil filozof, pa vemo, da se ta poskus realnega socializma ni končal dobro."
Filozof Marko Uršič je pripadnik srečne generacije. "Sem pripadnik generacije 1968, takrat se je pojavil klic po spremembi družbe. Ves svet nam je bil odprt, navdajal nas je optimizem, da bo prihodnost samo še lepša."
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira."
Marko Uršič se danes najbolj ukvarja s filozofijo narave in kozmologijo: "Pri filozofiji narave ne gre za filozofijo znanosti, ampak je eden od temeljnih poudarkov odnos med naravo in duhom."
"Pri kozmologiji pa ne gre za postavljanje matematično-fizikalnih modelov, tega ne znam. Gre bolj za razmišljanje o tem, kaj pomenijo črne luknje, Higgsov bozon ... "
Na Krasu ima tudi teleskop, s katerim pa danes bolj malokrat opazuje nebo in nebesne pojave. "Premalo se zavedamo, kako velik, kako čudovit je ta kozmos, ki nas obdaja. Te dragocenosti narave, bivanja ..."
Filozof Marko Uršič o pisanju tetralogije: "Pišem o štirih časih v prenesenem pomenu – o preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in večnosti."
"Nisem romantičen nasprotnik razvoja, skrbi pa me, kaj se iz te virtualizacije sveta lahko dobrega razvije."
855 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira"
Sokrat je filozofijo opredelil kot ljubezen do modrosti. Modrost pa ni samo znanje, je tudi etika, iskanje smisla, dobrega in lepega, ki odgovarja na temeljna bivanjska vprašanja. Prav to filozofija pomeni tudi Marku Uršiču. Njegov opus sega na področje logike, iz katere je doktoriral, pa tudi metafizike in filozofije religije, zadnja leta pa se posveča predvsem filozofiji narave.
Pravi, da se ljudje velikokrat premalo zavedamo čudovitega dela narave in premalokrat pogledamo v nebo, v zvezde, ki se najlepše vidijo pozimi. Sam jih največkrat opazuje na Krasu, ki je poleg Ljubljane njegov dom. Tam tudi piše.
Pisanje mu pomeni razvoj duha in letos je po več kot 15-ih letih pisanja izšla zadnja knjiga iz tetralogije, njegovega življenjskega dela, z naslovom Štirje časi. O svetu takrat in danes, o času in filozofiji nam je pripovedoval redni profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani Marko Uršič.
"V svojem razmišljanju izhajam iz klasične opredelitve filozofije – to je ljubezen do modrosti. Modrost ni samo znanje, etika, iskanje dobrega ... Ko slišim misel, da je filozofija zgolj nakladanje, sem žalosten. Zame je filozofija iskanje smisla."
Skozi čas se spreminjajo teme filozofije. Danes je filozofija bolj usmerjena v socialne probleme, manj je zanimanja za analitsko filozofijo. "Filozofi smo maksimalisti, deloma so naše misli utopične, in to ni najboljši recept za vladanje. Tudi Lenin je bil filozof, pa vemo, da se ta poskus realnega socializma ni končal dobro."
Filozof Marko Uršič je pripadnik srečne generacije. "Sem pripadnik generacije 1968, takrat se je pojavil klic po spremembi družbe. Ves svet nam je bil odprt, navdajal nas je optimizem, da bo prihodnost samo še lepša."
"Danes sem zaskrbljen nad tem, kar se dogaja. Žičnate ograje na meji niso rešitev, čustveno in človeško se mi žica upira."
Marko Uršič se danes najbolj ukvarja s filozofijo narave in kozmologijo: "Pri filozofiji narave ne gre za filozofijo znanosti, ampak je eden od temeljnih poudarkov odnos med naravo in duhom."
"Pri kozmologiji pa ne gre za postavljanje matematično-fizikalnih modelov, tega ne znam. Gre bolj za razmišljanje o tem, kaj pomenijo črne luknje, Higgsov bozon ... "
Na Krasu ima tudi teleskop, s katerim pa danes bolj malokrat opazuje nebo in nebesne pojave. "Premalo se zavedamo, kako velik, kako čudovit je ta kozmos, ki nas obdaja. Te dragocenosti narave, bivanja ..."
Filozof Marko Uršič o pisanju tetralogije: "Pišem o štirih časih v prenesenem pomenu – o preteklosti, sedanjosti, prihodnosti in večnosti."
"Nisem romantičen nasprotnik razvoja, skrbi pa me, kaj se iz te virtualizacije sveta lahko dobrega razvije."
Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer
Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. 11. 1997 se je Damjan Zorc pogovarjal s kantavtorjem in Ježkovim nagrajencem Tomažem Pengovom.
Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.
A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-
Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar.
Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.
V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.
Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.
Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?
Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.
Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.
Neveljaven email naslov