Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vito Divac

05.11.2017


Vito Divac o novinarstvu, športu, Tini Maze, dopingu, življenju v Izoli in glasbi

Prejšnji teden se je na ledeniku Rettenbach nad Soeldnom začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Poleg poškodovanih smučarjev in smučark je na uvodnem prizorišču nove tekmovalne zime manjkal tudi današnji nedeljski gost, ki je alpsko smučanje desetletja spremljal profesionalno. Za Vita Divca, dolgoletnega novinarja časopisne hiše Delo, sicer novopečenega upokojenca, so številni prvič slišali šele letos, ko je izšel biografski roman Jaz. Tina, katerega avtor je. A za Divcem so leta novinarskega spremljanja kolesarstva, atletike, jadranja in alpskega smučanja, med drugim je tudi oče naziva vražje Slovenke: "V Španiji pred olimpijskimi igrami leta '94 v Lillehammerju smo bili v nekem pubu. Naše smučarke so bile tako razigrane, plesali smo in izžarevale so neopisno energijo. Tudi smučale so tako, brez strahu, brez zavor, od tod ime vražje Slovenke."

Tina Maze je bila samo ena od njegovih službenih muz, njun odnos pa je presegel običajen odnos novinar - športnik: "Vsak športnik ti postavi svojo distanco, prvič sem to začutil pri Marlene Ottey. Ničesar ni rekla, samo postavila te je v neki krog, v katerega sodiš. Tudi Tina Maze je bila taka, postavila te je na razdaljo, do katere te je želela spustiti, bližje ni šlo."

"Ko mi je Tina Maze zaupala svoje dnevnike, sem bil zelo presenečen. Navdušilo me je, v kakšno globino je šla kot človek, kako je razmišljala, kako je pisala. Spoznal sem veliko športnikov, ona pa je edina, ki je znala svoja notranja dogajanja zapisati na tak način. Ni slučaj, da ni bila nikoli poškodovana, to je zato, ker je vedno imela zavoro."

Z Alešem Smrekarjem sta se tikala, saj se poznata že zelo dolgo, Vito tika tudi mlade športnike: "Vedno začnem tako, da vse tikam, tudi Tino sem. Pomembno je, da ohraniš novinarsko distanco, ko sem sogovornik, sem novinar. Vsi ti ljudje si zaslužijo popolno spoštovanje."

Ko je prejel življenjsko nagrado na Delu, je začel razmišljati, s čim si jo je zaslužil: "Nisem imel občutka, da bi delal kakšne presežke, ljudje pa so očitno našli nekaj, kar je bilo zanje presežek časa, dogajanja, razmišljanja."

"Kaj smo novinarji? Kolateralna škoda. Nekoč je bilo novinarstvo zelo spoštovan poklic, danes lastnike Dela zanima le še dobiček in ekonomske kategorije, to pa novinarstvo ubije. Vesel sem, da sem živel v času, ko je bilo novinarstvo najboljše."

Pravi, da moraš biti kot novinar spoštljiv, verodostojen, kompetenten. Od kod pa njegov vzdevek Kostn: "Dal mi ga je mentor Jože Dekleva, ko sem mu enkrat stopil na noge. To je slišal tudi Bojan Križaj in zdaj sem za vse Kostn."

Po upokojitvi se je preselil iz Ljubljane v Izolo: "Življenje v Izoli je zelo sproščeno. Tam imam najboljšega prijatelja Draga Misleja - Mefa. Po študiju smo se dogovorili, da ko bomo šli v pokoj, se bomo dobili in žurirali naprej, kjer smo nehali. In to zdaj počnemo, odprl se mi je nov umetniški in glasbeni svet. Tukaj so zelo preprosti ljudje in velik užitek se je usesti na svetilnik in poslušati valove. Ti valovi mi pomenijo ustvarjalno strast, zdi se, kot da iščejo mir, ko pa pridejo do obale in se sprostijo, nastanejo spet novi. Tako je tudi pri nas, vedno iščemo neki mir, hkrati pa je v nas konstatno valovanje." 


Nedeljski gost

855 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Vito Divac

05.11.2017


Vito Divac o novinarstvu, športu, Tini Maze, dopingu, življenju v Izoli in glasbi

Prejšnji teden se je na ledeniku Rettenbach nad Soeldnom začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Poleg poškodovanih smučarjev in smučark je na uvodnem prizorišču nove tekmovalne zime manjkal tudi današnji nedeljski gost, ki je alpsko smučanje desetletja spremljal profesionalno. Za Vita Divca, dolgoletnega novinarja časopisne hiše Delo, sicer novopečenega upokojenca, so številni prvič slišali šele letos, ko je izšel biografski roman Jaz. Tina, katerega avtor je. A za Divcem so leta novinarskega spremljanja kolesarstva, atletike, jadranja in alpskega smučanja, med drugim je tudi oče naziva vražje Slovenke: "V Španiji pred olimpijskimi igrami leta '94 v Lillehammerju smo bili v nekem pubu. Naše smučarke so bile tako razigrane, plesali smo in izžarevale so neopisno energijo. Tudi smučale so tako, brez strahu, brez zavor, od tod ime vražje Slovenke."

Tina Maze je bila samo ena od njegovih službenih muz, njun odnos pa je presegel običajen odnos novinar - športnik: "Vsak športnik ti postavi svojo distanco, prvič sem to začutil pri Marlene Ottey. Ničesar ni rekla, samo postavila te je v neki krog, v katerega sodiš. Tudi Tina Maze je bila taka, postavila te je na razdaljo, do katere te je želela spustiti, bližje ni šlo."

"Ko mi je Tina Maze zaupala svoje dnevnike, sem bil zelo presenečen. Navdušilo me je, v kakšno globino je šla kot človek, kako je razmišljala, kako je pisala. Spoznal sem veliko športnikov, ona pa je edina, ki je znala svoja notranja dogajanja zapisati na tak način. Ni slučaj, da ni bila nikoli poškodovana, to je zato, ker je vedno imela zavoro."

Z Alešem Smrekarjem sta se tikala, saj se poznata že zelo dolgo, Vito tika tudi mlade športnike: "Vedno začnem tako, da vse tikam, tudi Tino sem. Pomembno je, da ohraniš novinarsko distanco, ko sem sogovornik, sem novinar. Vsi ti ljudje si zaslužijo popolno spoštovanje."

Ko je prejel življenjsko nagrado na Delu, je začel razmišljati, s čim si jo je zaslužil: "Nisem imel občutka, da bi delal kakšne presežke, ljudje pa so očitno našli nekaj, kar je bilo zanje presežek časa, dogajanja, razmišljanja."

"Kaj smo novinarji? Kolateralna škoda. Nekoč je bilo novinarstvo zelo spoštovan poklic, danes lastnike Dela zanima le še dobiček in ekonomske kategorije, to pa novinarstvo ubije. Vesel sem, da sem živel v času, ko je bilo novinarstvo najboljše."

Pravi, da moraš biti kot novinar spoštljiv, verodostojen, kompetenten. Od kod pa njegov vzdevek Kostn: "Dal mi ga je mentor Jože Dekleva, ko sem mu enkrat stopil na noge. To je slišal tudi Bojan Križaj in zdaj sem za vse Kostn."

Po upokojitvi se je preselil iz Ljubljane v Izolo: "Življenje v Izoli je zelo sproščeno. Tam imam najboljšega prijatelja Draga Misleja - Mefa. Po študiju smo se dogovorili, da ko bomo šli v pokoj, se bomo dobili in žurirali naprej, kjer smo nehali. In to zdaj počnemo, odprl se mi je nov umetniški in glasbeni svet. Tukaj so zelo preprosti ljudje in velik užitek se je usesti na svetilnik in poslušati valove. Ti valovi mi pomenijo ustvarjalno strast, zdi se, kot da iščejo mir, ko pa pridejo do obale in se sprostijo, nastanejo spet novi. Tako je tudi pri nas, vedno iščemo neki mir, hkrati pa je v nas konstatno valovanje." 


17.10.2021

Slavenka Drakulić

Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.


10.10.2021

Filozof Umberto Galimberti

Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Umberto Galimberti razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.


03.10.2021

Žiga Divjak, režiser

Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe. Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.


26.09.2021

Ece Temelkuran

Zakaj ima demokracija danes vonj poceni parfuma, zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo? Letos je minilo pet let, odkar je del turške vojske poskušal izvesti državni udar in prevzeti oblast avtokratskemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ta je poskus grobo zatrl in udar izkoristil za napad na svoje nasprotnike: študente, intelektualce, novinarje in nevladne organizacije. Med njimi je tudi novinarka in ena najbolj znanih turških političnih kolumnistk Ece Temelkuran, ki se je po teh dogodkih raje umaknila iz Turčije. Od 2016 živi in dela v Zagrebu. Obiskal jo je Gašper Andrinek. Prevode je brala Lidija Hartman.


19.09.2021

Miloš Kosec

Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času, kako razumeti arhitekturo v najširšem kontekstu in kakšno vlogo ima danes arhitekt. Miloša Kosca je gostila Nina Zagoričnik.


12.09.2021

Samuel Goldman, ameriški politolog

"Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti," pravi ameriški politolog Samuel Goldman, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo. Poleg aktualnega političnega dogajanja in umiku ZDA iz Afganistana 20 let po 11. septembru 2001 sta z Andrejem Stoparjem govorila tudi o njegovi najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.


05.09.2021

Ivan Lorenčič, ravnatelj

Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.


29.08.2021

Aleš Winkler

Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir.


18.07.2021

Miroslav Miro Cerar

V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. 57 let kasneje, pri 81, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred otvoritvijo pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu. O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.


04.07.2021

Tobias Putrih

Tobias Putrih se v Moderni galeriji predstavlja z razstavo Perceptron. Razstava zajema doslej najbolj celovit pregled Putrihovih del. Perceptron je bil konec 50. let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, se večkrat poslužuje računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Z nedeljskim gostom se je pogovarjala Nina Zagoričnik.


27.06.2021

Dušan Jelinčič

Nedeljski gost je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist Dušan Jelinčič. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst. O tržaških prikaznih, Sloveniji, Jamesu Joycu, gorah in morju. Z Dušanom Jelinčičem se na treh različnih lokacijah v Trstu pogovarja Gašper Andrinek.


20.06.2021

Ana Vilhelmina Verdnik, Mark Jacob Cavazza, Anja Mager

Ob 30-letnici države gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik ter glasbenik Marc Jacob Cavazza in kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost.


13.06.2021

Albin Keuc

Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija. Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga govori tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij. Z njim se pogovarja Gorazd Rečnik.


06.06.2021

Rudi Vouk

Tokratni Nedeljski gost bo ikona zamejskega odvetništva na avstrijskem Koroškem Rudi Vouk. Že kot deček je postal aktivist za manjšinjske pravice, saj mu ni šlo v glavo, kako lahko nemško govoreči sošolci nekaznovano pljuvajo po njem - in to v sicer zgledni in spoštovani državi. Zdaj, v zrelih letih, se lahko kot pravnik čudi še nad kakšnimi drugimi primerjavami: denimo, koliko časa bi potreboval v počasnem slovenskem sodstvu, da bi mu uspela najbolj znana pravniška ukana, ko mu zaradi kršenja ustavne pravice do rabe materinščine ni bilo treba plačati glob za prehitre vožnje.


30.05.2021

Prof. dr. Lev Kreft

Dr. Lev Kreft je filozof in sociolog, dolgoleten profesor estetike na filozofski fakulteti, pionir filozofije športa pri nas. Pa tudi nekdanji politik. Pred tridesetimi leti poslanec prvega sklica parlamenta, pred skoraj dvajsetimi pa neuspešen predsedniški kandidat. Danes še kdaj podpiše kakšno peticijo pa tudi marksist je še, čeprav že dolgo ni več direktor Marksističnega centra. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.


23.05.2021

Miha Škerlavaj

Profesor Miha Škerlavaj poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi, postherojske nacine vodenja. Za svoje delo je prejel Zoisovo priznanje. Je soavtor članka o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov. Članek je bil objavljen v prestižni reviji Harvard Bussines Review. Miha Škerlavaj o tem, kako lahko vodje in organizacije krepijo svojo odpornost ter se pripravijo na izzive hibridnega dela. Razkril je tudi, kaj se je naučil v Oslu in kakšne izzive mu predstavlja delo prodekana na ljubljanski Ekonomski fakulteti.


16.05.2021

Ivo Boscarol

Pipistrelovo letalo je prvo certificirano električno letalo za prevoz potnikov, šolanje in komercialne lete in kot pravi Ivo Boscarol: "Prvi je samo eden, drugi so lahko vsi." O ustvarjanju prihodnosti letalstva in mobilnosti, o tem, kakšna je Slovenija kot poslovno okolje, zakaj se mu je politika zamerila, o specialnih naročnikih (tudi vojaških) in o začetkih poslovne poti, med drugim je bil menedžer glasbenih skupin, tiskal je plakate, v Slovenijo prinesel priponke, fotografiral je več kot 1000 glasbenih koncertov. Ivo Boscarol je konstruktor in proizvajalec manjših letal.


09.05.2021

Boštjan Narat, glasbenik in filozof

Ob njegovem imenu bo največkrat pisalo: glasbenik in filozof. Boštjan Narat je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma, piše glasbo za gledališke predstave... Lahko bi dodali tudi, da je samostojni performer, pa tudi publicist in moderator ter kritični premišljevalec družbe. Umetnik, morda z eno besedo. Še bolje ustvarjalec in ne pozabimo: tudi filozof, v obdobju, v katerem filozofiji in ustvarjanju - milo rečeno - ni najbolj naklonjeno. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.


02.05.2021

Pavle Čelik

Magister Pavle Čelik je med veliko večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih: kot sociolog, zgodovinopisec, novinar, književni kritik, vrtičkar ... Težko ga je scela opisati in ga približati kot osebnost bežnim poznavalcem, a spomnite se tiste šale o miličnikih iz časov rajnke države, zakaj morata biti v patroli vedno najmanj dva? Ja, zato, ker zna eden brati, drugi pa pisati! No, to šalo je Pavle Čelik vso poklicno dobo postavljal na laž. Tudi kot dolgoletni upokojenec o policijskem delu razmišlja analitično in kritično, čeprav s kančkom njemu lastne topline. Z njim se je pogovarjal Damjan Zorc.


25.04.2021

Ksenija Benedetti

Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje pove, kaj se je v zadnjem času zgodilo s politično omiko in kje naj si domači politiki sešijejo sakoje, da jim bodo že enkrat prav. Razloži, da ni spodrsnilo Erdoganu, pač pa evropskemu dženetelmenstvu, ki dami ni odstopilo mesta in samo sedlo na kavč. Optimistično verjame, da bo testosteronskim političnim kavbojcem brez manir prej ali slej odklenkalo. Morda pa svet tegob lahko odreši le politčni matriarhat. Ker pa smo ravno pri tem, Ksenija odgovori tudi na vprašanje, ali bo kandidirala za predsednico republike. Bolj firbčnim pa na koncu izda, pod katerim hribom je Borisu prvič posodila pohodne palice. Z nedeljsko gostjo se je pogovarjal Miha Šalehar.


Stran 8 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov