Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vito Divac

05.11.2017


Vito Divac o novinarstvu, športu, Tini Maze, dopingu, življenju v Izoli in glasbi

Prejšnji teden se je na ledeniku Rettenbach nad Soeldnom začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Poleg poškodovanih smučarjev in smučark je na uvodnem prizorišču nove tekmovalne zime manjkal tudi današnji nedeljski gost, ki je alpsko smučanje desetletja spremljal profesionalno. Za Vita Divca, dolgoletnega novinarja časopisne hiše Delo, sicer novopečenega upokojenca, so številni prvič slišali šele letos, ko je izšel biografski roman Jaz. Tina, katerega avtor je. A za Divcem so leta novinarskega spremljanja kolesarstva, atletike, jadranja in alpskega smučanja, med drugim je tudi oče naziva vražje Slovenke: "V Španiji pred olimpijskimi igrami leta '94 v Lillehammerju smo bili v nekem pubu. Naše smučarke so bile tako razigrane, plesali smo in izžarevale so neopisno energijo. Tudi smučale so tako, brez strahu, brez zavor, od tod ime vražje Slovenke."

Tina Maze je bila samo ena od njegovih službenih muz, njun odnos pa je presegel običajen odnos novinar - športnik: "Vsak športnik ti postavi svojo distanco, prvič sem to začutil pri Marlene Ottey. Ničesar ni rekla, samo postavila te je v neki krog, v katerega sodiš. Tudi Tina Maze je bila taka, postavila te je na razdaljo, do katere te je želela spustiti, bližje ni šlo."

"Ko mi je Tina Maze zaupala svoje dnevnike, sem bil zelo presenečen. Navdušilo me je, v kakšno globino je šla kot človek, kako je razmišljala, kako je pisala. Spoznal sem veliko športnikov, ona pa je edina, ki je znala svoja notranja dogajanja zapisati na tak način. Ni slučaj, da ni bila nikoli poškodovana, to je zato, ker je vedno imela zavoro."

Z Alešem Smrekarjem sta se tikala, saj se poznata že zelo dolgo, Vito tika tudi mlade športnike: "Vedno začnem tako, da vse tikam, tudi Tino sem. Pomembno je, da ohraniš novinarsko distanco, ko sem sogovornik, sem novinar. Vsi ti ljudje si zaslužijo popolno spoštovanje."

Ko je prejel življenjsko nagrado na Delu, je začel razmišljati, s čim si jo je zaslužil: "Nisem imel občutka, da bi delal kakšne presežke, ljudje pa so očitno našli nekaj, kar je bilo zanje presežek časa, dogajanja, razmišljanja."

"Kaj smo novinarji? Kolateralna škoda. Nekoč je bilo novinarstvo zelo spoštovan poklic, danes lastnike Dela zanima le še dobiček in ekonomske kategorije, to pa novinarstvo ubije. Vesel sem, da sem živel v času, ko je bilo novinarstvo najboljše."

Pravi, da moraš biti kot novinar spoštljiv, verodostojen, kompetenten. Od kod pa njegov vzdevek Kostn: "Dal mi ga je mentor Jože Dekleva, ko sem mu enkrat stopil na noge. To je slišal tudi Bojan Križaj in zdaj sem za vse Kostn."

Po upokojitvi se je preselil iz Ljubljane v Izolo: "Življenje v Izoli je zelo sproščeno. Tam imam najboljšega prijatelja Draga Misleja - Mefa. Po študiju smo se dogovorili, da ko bomo šli v pokoj, se bomo dobili in žurirali naprej, kjer smo nehali. In to zdaj počnemo, odprl se mi je nov umetniški in glasbeni svet. Tukaj so zelo preprosti ljudje in velik užitek se je usesti na svetilnik in poslušati valove. Ti valovi mi pomenijo ustvarjalno strast, zdi se, kot da iščejo mir, ko pa pridejo do obale in se sprostijo, nastanejo spet novi. Tako je tudi pri nas, vedno iščemo neki mir, hkrati pa je v nas konstatno valovanje." 


Nedeljski gost

855 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Vito Divac

05.11.2017


Vito Divac o novinarstvu, športu, Tini Maze, dopingu, življenju v Izoli in glasbi

Prejšnji teden se je na ledeniku Rettenbach nad Soeldnom začela nova sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. Poleg poškodovanih smučarjev in smučark je na uvodnem prizorišču nove tekmovalne zime manjkal tudi današnji nedeljski gost, ki je alpsko smučanje desetletja spremljal profesionalno. Za Vita Divca, dolgoletnega novinarja časopisne hiše Delo, sicer novopečenega upokojenca, so številni prvič slišali šele letos, ko je izšel biografski roman Jaz. Tina, katerega avtor je. A za Divcem so leta novinarskega spremljanja kolesarstva, atletike, jadranja in alpskega smučanja, med drugim je tudi oče naziva vražje Slovenke: "V Španiji pred olimpijskimi igrami leta '94 v Lillehammerju smo bili v nekem pubu. Naše smučarke so bile tako razigrane, plesali smo in izžarevale so neopisno energijo. Tudi smučale so tako, brez strahu, brez zavor, od tod ime vražje Slovenke."

Tina Maze je bila samo ena od njegovih službenih muz, njun odnos pa je presegel običajen odnos novinar - športnik: "Vsak športnik ti postavi svojo distanco, prvič sem to začutil pri Marlene Ottey. Ničesar ni rekla, samo postavila te je v neki krog, v katerega sodiš. Tudi Tina Maze je bila taka, postavila te je na razdaljo, do katere te je želela spustiti, bližje ni šlo."

"Ko mi je Tina Maze zaupala svoje dnevnike, sem bil zelo presenečen. Navdušilo me je, v kakšno globino je šla kot človek, kako je razmišljala, kako je pisala. Spoznal sem veliko športnikov, ona pa je edina, ki je znala svoja notranja dogajanja zapisati na tak način. Ni slučaj, da ni bila nikoli poškodovana, to je zato, ker je vedno imela zavoro."

Z Alešem Smrekarjem sta se tikala, saj se poznata že zelo dolgo, Vito tika tudi mlade športnike: "Vedno začnem tako, da vse tikam, tudi Tino sem. Pomembno je, da ohraniš novinarsko distanco, ko sem sogovornik, sem novinar. Vsi ti ljudje si zaslužijo popolno spoštovanje."

Ko je prejel življenjsko nagrado na Delu, je začel razmišljati, s čim si jo je zaslužil: "Nisem imel občutka, da bi delal kakšne presežke, ljudje pa so očitno našli nekaj, kar je bilo zanje presežek časa, dogajanja, razmišljanja."

"Kaj smo novinarji? Kolateralna škoda. Nekoč je bilo novinarstvo zelo spoštovan poklic, danes lastnike Dela zanima le še dobiček in ekonomske kategorije, to pa novinarstvo ubije. Vesel sem, da sem živel v času, ko je bilo novinarstvo najboljše."

Pravi, da moraš biti kot novinar spoštljiv, verodostojen, kompetenten. Od kod pa njegov vzdevek Kostn: "Dal mi ga je mentor Jože Dekleva, ko sem mu enkrat stopil na noge. To je slišal tudi Bojan Križaj in zdaj sem za vse Kostn."

Po upokojitvi se je preselil iz Ljubljane v Izolo: "Življenje v Izoli je zelo sproščeno. Tam imam najboljšega prijatelja Draga Misleja - Mefa. Po študiju smo se dogovorili, da ko bomo šli v pokoj, se bomo dobili in žurirali naprej, kjer smo nehali. In to zdaj počnemo, odprl se mi je nov umetniški in glasbeni svet. Tukaj so zelo preprosti ljudje in velik užitek se je usesti na svetilnik in poslušati valove. Ti valovi mi pomenijo ustvarjalno strast, zdi se, kot da iščejo mir, ko pa pridejo do obale in se sprostijo, nastanejo spet novi. Tako je tudi pri nas, vedno iščemo neki mir, hkrati pa je v nas konstatno valovanje." 


08.11.2020

Esad Babačić: "Slovenija je bitka na majhnem prostoru"

"Zlatarne odprte, knjigarne zaprte. Molk je zlato." To je ena izmed aktualnih besednih domislic Esada Babačića. Imenovali bi ga lahko tudi heroj ljubljanskih ulic. Panker, proleter, športni navdušenec, poet, Rožančev nagrajenec za zbirko esejev "Veš, mašina, svoj dolg." Združuje šport, glasbo in umetnost, razmišlja o hrepenenju, tihi večini in naivnosti, ki nas preveč stane: “Brez naivnosti ni revolucije. In to je danes težava. Ogromno naivnih ljudi je nehote pomagalo elitam. Pomagali so jih utrditi na strateških pozicijah.”


01.11.2020

Dr. Božidar Jezernik

Čeprav diplomirani pravnik je dr. Božidar Jezernik profesionalno in znanstveno delo posvetil etnologiji in kulturni antropologiji. Več kot 20 let se je ukvarjal s preučevanjem življenja v ekstremnih razmerah, s koncentracijskimi taborišči. A teme raziskovanja dr. Božidarja Jezernika so zelo raznovrstne. V njegovih knjigah, ki jih je napisal več kot dvajset, obravnava tako ljubljanske spomenike, junake v slovenski folklori. Napisal je tudi knjigo o kavi, ki je na Kitajskem prejela nagrado za najboljšo knjigo o kavi na svetu v zadnjih dveh desetletjih. Blizu mu je razsvetljenska miselnost, da je znanje tisto, kar izboljša človeka, pomemben pa je tudi spomin:"Če nimamo spomina, ne vemo, kdo smo in od kod prihajamo, in če ne vemo tega, od kod prihajamo, ne moremo vedeti niti, kje smo, kaj šele, kam gremo." Je strasten zbiralec porcelana in keramike, še zlasti tiste, ki je nastala v Libojah, pa tudi razglednic, ki so povezane s temami, ki jih obravnava v svojem raziskovalnem delu.


25.10.2020

Timothy P. Carney: Sanje odtujene Amerike

Tokratni nedeljski gost Timothy P. Carney ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so ga utrdila v prepričanju, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večji del ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in padcu kakovosti javnih šol. V takšnih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ, da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto, da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, pa je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat. Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.


18.10.2020

Marko Brecelj

Tik preden se mu izteče mandat sedanjega Ježkovega nagrajenca, smo pred mikrofon povabili Marka Breclja. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je potem povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka. Nastalo je nekaj drugačnega, kot je lahko načrtno in nenačrtno drugačen samo on.


11.10.2020

Radko Polič Rac, gledališki in filmski igralec

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


04.10.2020

Vasja Badalič

Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, aktiven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne na civilno prebivalstvo. V Pakistanu je doživel bombni napad, raziskoval je tudi v Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu. V intervjuju tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih, civilnih žrtvah …


27.09.2020

Nedeljski gost Ejti Štih

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


20.09.2020

dr. Mitja Velikonja

Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.


13.09.2020

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB

Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu. Bančništvo si razlaga kot upravljanje s tveganji, pri katerem je potrebno biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preposto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja. V pogovoru pa je tokrat razkril tudi zasebno plat, ki še zdaleč ni zgolj konzervativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.


06.09.2020

Tomaž Kavčič, Chef

Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica.


30.08.2020

Miha Mlakar

Nedeljski gost je Miha Mlakar, ki uspešno združuje šport in znanost. Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na inštitutu Jožef Štefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco. V pogovoru lahko slišite, kako se umetna inteligenca uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje. Svoje znanje na tem področju uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Z Miho Mlakarjem se je pogovarjal Luka Petrič.


22.08.2020

Edvard Kovač

Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha. O tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti, se je z njim pogovarjala Maja Ratej.


16.08.2020

Lana Trotovšek

Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com


26.07.2020

Blaž Urbanč

Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo. Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija. Tako o terminologiji kot stereotipih o invalidih in ostalih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku se je pogovarjal z Miho Švaljem.


19.07.2020

Gregor Božič

Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma s svojim celovečernim prvencem Zgodbe iz kostanjevih gozdov triumfiral z enajstimi nagradami vesna. Je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na goriškem in avtor knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami. Trenutno je štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom "Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci po zimi".


12.07.2020

dr. Karin Sernec

Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu.


05.07.2020

Breda Kutin

Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.


28.06.2020

dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor

Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: »Iz vaše Sandre pa nič ne bo.« Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška. Z dr. Aleksandro Berberih Slana, direktorico Muzeja narodne osvoboditve Maribor, se Tatjana Pirc v Scherbaumovi vili pogovarja o zgodovini, muzeju, vojnah, miru, ljubezni, humorju, prihodnosti, prestolonasledniku …


21.06.2020

Aleksandar Hemon

Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni "monojezičen" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.


14.06.2020

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike

Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.


Stran 10 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov