Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pionir Metelkove Miha Zadnikar o sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Sorodniku Edvardu Kocbeku, sabljanju in idealni godbi. Zakaj hrana in ne bombe
Miha Zadnikar je v uporniškem letu 1968 uzrl svoj prvi grafit v življenju. V središču Ljubljane je pisalo: “Zakaj nam režete pljuča.” Četrt stoletja pozneje je bil med pionirji Metelkove, ki so zasedli nekdanjo vojašnico v prestolnici. Nastal je avtomno-kulturni center, ki z vzponi in padci še naprej ostaja najboljša menza brez korita za lačne raznorodnih alternativ: “Ob zasedbi Metelkove je vladala velika evforija, bilo je precej hlastavosti in romantike. Kmalu po zasedbi nam je z buteljko prišel čestitat celo direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Nekoč vrhovni miličnik Pavle Čelik je prek Radia Študent dajal nasvete, kako se obnašati do policije. S posebnim pismom je Metelkovo kasneje podprl celo predsednik Janez Drnovšek."
“Metelkova je v dokaj dobri kondiciji. Seveda so žalostne reči, kot je požig Jalle-Jalle. Občina se je vendarle zganila pri urejanju težav z odvisniki."
Pa današnji upor? “Ljudje so aktivisti z ugodno dejavnostjo na Facebooku. Rad imam nove tehnologije, ampak tukaj spuščajo meglo. Zadeve so razpršene, čeprav za upor obstaja tisoč in en razlog. Ljudje imajo težko občutek za skupnost, že v šolah so različnosti in statusni simboli tako močni, da ljudi zavedejo. Še dodatno otopijo zaradi prevelike aktivnosti na telefonih. Zatopljeni so v svoje namišljene svetove.”
"Avtonomnost gre težko skupaj z legalizacijo. Mladi bi radi skvotirali, ampak zakoni so napisani tako, da je to težko. Kondicijo iz devetdesetih je težko vzdrževati.”
Zadnikar je v sorodu s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, bratom njegovega dedka. "Edvarda Kocbeka silno spoštujem. Imel sem privilegij, da sem se družil s tem izjemno duhovitim in neverjetnim človekom. Na družinskih srečanjih me je kot otroka zelo rad žgečkal. Rad je imel rusko kegljanje. Potem sta se z ženo Zdravko odpeljala v temno zeleni škodi z neverjetno registrsko tablico: LJ 100-00."
"Moja teza je, da so Kocbeka pravzaprav izdali njegovi. Tisti, ki naj bi bili njegovi, so ga bolj izdali kot ga je partija maltretirala. Skupina krščanskih socialistov bi lahko naredila več, a je pokleknila.”
Miha Zadnikar je izjemen poznavalec glasbe, vrhunski stilist, kulturni aktivist in publicist. Mislec, ki pojasni, zakaj je prav sabljanje šport, ki lahko potegne človeka iz krize: “Sabljanje je psihiater dr. Andrej Marušič priporočal, ker človeka usmeri v fokus. Fokusiranje je rešitev za depresijo.”
O sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Tudi o tem, zakaj se je vredno boriti, verjeti v metelkove, se zavzemati za hrano in ne bombe. Zakaj ne dopustiti, da nam, prosto po starem grafitu, režejo pljuča. In krila. “Boriti se splača, da nekaj prispevamo družbi. Da greš lahko mirno spat, ker so stvari povedane.”
“Kdor napiše zgodovino, je zmagal”
852 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Pionir Metelkove Miha Zadnikar o sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Sorodniku Edvardu Kocbeku, sabljanju in idealni godbi. Zakaj hrana in ne bombe
Miha Zadnikar je v uporniškem letu 1968 uzrl svoj prvi grafit v življenju. V središču Ljubljane je pisalo: “Zakaj nam režete pljuča.” Četrt stoletja pozneje je bil med pionirji Metelkove, ki so zasedli nekdanjo vojašnico v prestolnici. Nastal je avtomno-kulturni center, ki z vzponi in padci še naprej ostaja najboljša menza brez korita za lačne raznorodnih alternativ: “Ob zasedbi Metelkove je vladala velika evforija, bilo je precej hlastavosti in romantike. Kmalu po zasedbi nam je z buteljko prišel čestitat celo direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Nekoč vrhovni miličnik Pavle Čelik je prek Radia Študent dajal nasvete, kako se obnašati do policije. S posebnim pismom je Metelkovo kasneje podprl celo predsednik Janez Drnovšek."
“Metelkova je v dokaj dobri kondiciji. Seveda so žalostne reči, kot je požig Jalle-Jalle. Občina se je vendarle zganila pri urejanju težav z odvisniki."
Pa današnji upor? “Ljudje so aktivisti z ugodno dejavnostjo na Facebooku. Rad imam nove tehnologije, ampak tukaj spuščajo meglo. Zadeve so razpršene, čeprav za upor obstaja tisoč in en razlog. Ljudje imajo težko občutek za skupnost, že v šolah so različnosti in statusni simboli tako močni, da ljudi zavedejo. Še dodatno otopijo zaradi prevelike aktivnosti na telefonih. Zatopljeni so v svoje namišljene svetove.”
"Avtonomnost gre težko skupaj z legalizacijo. Mladi bi radi skvotirali, ampak zakoni so napisani tako, da je to težko. Kondicijo iz devetdesetih je težko vzdrževati.”
Zadnikar je v sorodu s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, bratom njegovega dedka. "Edvarda Kocbeka silno spoštujem. Imel sem privilegij, da sem se družil s tem izjemno duhovitim in neverjetnim človekom. Na družinskih srečanjih me je kot otroka zelo rad žgečkal. Rad je imel rusko kegljanje. Potem sta se z ženo Zdravko odpeljala v temno zeleni škodi z neverjetno registrsko tablico: LJ 100-00."
"Moja teza je, da so Kocbeka pravzaprav izdali njegovi. Tisti, ki naj bi bili njegovi, so ga bolj izdali kot ga je partija maltretirala. Skupina krščanskih socialistov bi lahko naredila več, a je pokleknila.”
Miha Zadnikar je izjemen poznavalec glasbe, vrhunski stilist, kulturni aktivist in publicist. Mislec, ki pojasni, zakaj je prav sabljanje šport, ki lahko potegne človeka iz krize: “Sabljanje je psihiater dr. Andrej Marušič priporočal, ker človeka usmeri v fokus. Fokusiranje je rešitev za depresijo.”
O sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Tudi o tem, zakaj se je vredno boriti, verjeti v metelkove, se zavzemati za hrano in ne bombe. Zakaj ne dopustiti, da nam, prosto po starem grafitu, režejo pljuča. In krila. “Boriti se splača, da nekaj prispevamo družbi. Da greš lahko mirno spat, ker so stvari povedane.”
“Kdor napiše zgodovino, je zmagal”
Miran Ipavec: ekonomist, a že lep čas predvsem popotnik, zaprisežen avtoštopar, ki ima v lasti številne avtoštoparske rekorde. Z dvignjenim palcem ima za seboj že 377 tisoč kilometrov in nešteto zgodb. Nekdanji župan Kanala ob Soči je nekatere zapisal v knjigi, drugim pa jim lahko sledimo v njegovem edinstvenem avtoštoparskem muzeju. Novinar: Boris Žgajnar
V svoji 42-letni karieri dela z otroki in mladostniki je videla nešteto nepredstavljivih primerov zlorab in zanemarjanja otrok, toliko, da bi lahko obupala nad družbo in svetom, a ostaja trdno prepričana, da je lahko vsak otrok in mladostnik srečen in uspešen. FOTO: Bobo
Branimir Brkljać, predavatelj, marketinški strokovnjak, ki na vprašanje, kaj sem jaz odgovarja: “izkušeni začetnik”. Tudi slogan “in to še ni vse” lahko dodamo v osebno izkaznico sogovornika, ki ga s Slovenijo povezujejo Kozmodisk in začetki tv prodaje. O novih načinih komuniciranja, novih oblikah dela, marketinških strategijah in politiki, kot resničnostnem šovu Branimir Brkljać v pogovoru z Natašo Zanuttini
Na ljubljanski Medicinski fakulteti specializira interno medicino, postane najmlajši redni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Prevzame strokovno vodenje ljubljanskega Kliničnega centra, do leta 2004 je na čelu Ministrstva za zdravje, zdaj, predsednik Rdečega križa Slovenije. Glasen zagovornik zdravega življenja, prodoren kolumnist in intelektualec kritičnega uma. Foto: Bobo
Kantavtor, pesnik in tudi zabavljač, že 25 let novembra opravlja vsaj šest poklicev. Spomin ga (še) ne pušča na cedilu. O Dylanu, znoju na odru, natakaricah, ki jih pogreša na koncertih v hramu kulture, jazzu v Beltincih in mehurčkih, v katerih živimo… Vlado Kreslin, Nedeljski gost Andreja Karolija.
Sarajevski pravnik Amor Mašović vodi Inštitut za pogrešane ljudi v Bosni in Hercegovini, od konca vojne so skupaj s sodelavci odkrili številna množična grobišča, tudi srebreniške žrtve. O izkušnji vojne, množičnih pobojih, spravi in o vseh Hudih Jamah našega sveta, ki dokazujejo, da se resnica ne more in ne sme skrivati. Z Amorjem Mašovićem se je pogovarjal Luka Hvalc.
Akademik dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, književnik in politik ima na vrtu Prešerna in Trubarja. Koga in kaj pa ima v svojem srcu in v spominih?
Andre Geim – mož, ki je odkril grafen in žabe pripravil do letenja. Andre Geim je znanstvenik, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za odkritje grafena, revolucionarnega materiala, ki utegne korenito spremeniti svet 21-ega stoletja. Prav zato mu nekateri pravijo novi James Watt. A svet ga prej kot zaradi tega pozna po majhni zeleni žabi, ki jo je pred leti vrgel v magnetno polje in ki je – poletela!
Branko Potočan, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja in pedagog. Koliko rudnika je čutiti v plesu na evropskih in svetovnih gledaliških odrih, kako povezati folkloro, Plesni teater Ljubljana, skupino Fourklor in festival Rdeči revirji, pa tudi o pesmih in vrveh, ki ti pomagajo do zvezd in v brezno, Branko Potočan o gibu v besedi z Natašo Zanuttini
Gregor Pečan je od leta 2006 ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, od marca lani pa tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Diplomiral je iz elektrotehnike, poučeval matematiko na vseh nivojih srednješolskega izobraževanja, zdaj pa vse moči usmerja predvsem k prepoznavnosti Združenja in izboljšanju statusa ravnateljev. Prisega na zdravo pamet, ki jo vse pogosteje pogreša predvsem pri politiki s tem pa seveda tudi v šolstvu.
"Če je nekdo na vozičku in si upa iz hiše, zato še ni junak." Darko Đurić je športnik invalid in je najbolj neprizanesljiv prav do invalidov in športnikov. In do sebe. Rodil se je rodil brez nog in le z desno roko, a to ga ne ovira pri doseganju vrhunskih plavalnih rezultatov, potovanjih in vožnji avtomobila. Pravi šaljivec, športnik in študent. Ne nujno v tem vrstnem redu.
Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.
Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.
Doktorica Leonida Zalokar. Zaradi pogostih pobegov od doma, kjer ni bilo tako, kot mora biti, je čas odraščanja preživela v Mladinskem domu Jarše. Takrat je videla, kako se vzgaja, kaj vse je narobe, in si kot 14-letna deklica rekla, jaz bom tudi delala to, ampak drugače. Ob delu je končala šolanje, postala vzgojiteljica, svetovalna delavka, danes je doktorica socialne pedagogike.Leonida Zalokar je že skoraj deset let na čelu Vzgojnega zavoda Planina, v katerem najdejo dom tudi otroci in mladostniki s težavami zaradi duševnega zdravja.
Če bi se v preteklosti okoliščine obrnile drugače, bi Marta Kos Marko lahko celo sodelovala na OI v Riu de Jeneiru . Verjetno kot novinarka, čeprav je bila včasih tudi uspešna športnica. Po delu na TV Slovenija in dopisniški karieri v Nemčiji je v času dr. Janeza Drnovška vodila vladni urad za komuniciranje. O zvezdah v gospodarstvu v Sloveniji, vlogi veleposlaništva, o političnem dogajanju v Evropi in prizadevanjih za enakopravnost ljudi, pa tudi o treningih komuniciranja in položaju žensk v podjetjih in polki v pogovoru z Natašo Zanuttini.
Nedeljski gost Vala 202 je bil Aleksander Čeferin. Predsednik slovenske nogometne zveze kandidira za predsednika evropske, javno pa ga je podprla več kot tretjina vseh nacionalnih zvez, kar ga dobre tri tedne pred volitvami postavlja v vlogo favorita. Kakšna je njegova vizija nogometa na stari celini, kako poteka lobiranje in kako namerava povrniti skrhano zaupanje v nogometne institucije?
Brazilska veleposlanica v Sloveniji Katia Gilaberte je iz Ria de Janeira. Zaradi službe je čudovito mesto in plaže že kmalu zamenjala s političnim središčem države in takrat še novo prestolnico Brazilijo. Peta največja država na svetu je v politični in gospodarski krizi. Avgusta bodo odločali o razrešitvi predsednice, še prej pa bo Rio gostil olimpijske igre. Kljub kritikam, ki jih ne manjka, so prepričani, da bodo zelo uspešne.
Zorana Baković je prva dopisnica časnika Delo iz Pekinga. Vse do danes na najbolj izčrpen in poglobljen način seznanja slovensko javnost s Kitajsko in deželami Daljnega vzhoda. Danes živi med Beogradom, Zagrebom in Dunajem in še vedno poroča za Delo. Zelo rada posluša radio.
Florence Hartmann je francoska novinarka, ki je bila v času vojne v nekdanji Jugoslaviji dopisnica pariškega časnika Le Monde. Pozneje je postala tiskovna predstavnica nekdanje haaške tožilke Carle Del Ponte. Po koncu svojega mandata je v knjigi Mir in kazen razkrila, da haaško sodišče namenoma ni upoštevalo dokumentov, ki so dokazovali povezanost Slobodana Miloševića z genocidom v Srebrenici. Florence Hartmann so letos 24. marca med čakanjem na izrek sodbe Radovanu Karadžiću v Haagu prijeli. Uradno zaradi neplačane kazni in nespoštovanja haaškega sodišča. Skoraj teden dni je preživela v samici, v zaporih, v katerih sedijo tudi vojni zločinci, na dejanja katerih je opozarjala francoska borka za človekove pravice. Florence Hartmann je posebej za Val 202 povedala, da bo zaradi krivice, ki ji jo storilo haaško sodišče, proti odgovornim iz Združenih narodov vložila tožbo, saj želi tako opozoriti na dvoličnost mednarodnega prava. Konec maja je v Zagrebu sodelovala v razpravi o žvižgačih na festivalu Subversive. Tam se je z njo srečal Luka Hvalc.
Neveljaven email naslov