Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pionir Metelkove Miha Zadnikar o sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Sorodniku Edvardu Kocbeku, sabljanju in idealni godbi. Zakaj hrana in ne bombe
Miha Zadnikar je v uporniškem letu 1968 uzrl svoj prvi grafit v življenju. V središču Ljubljane je pisalo: “Zakaj nam režete pljuča.” Četrt stoletja pozneje je bil med pionirji Metelkove, ki so zasedli nekdanjo vojašnico v prestolnici. Nastal je avtomno-kulturni center, ki z vzponi in padci še naprej ostaja najboljša menza brez korita za lačne raznorodnih alternativ: “Ob zasedbi Metelkove je vladala velika evforija, bilo je precej hlastavosti in romantike. Kmalu po zasedbi nam je z buteljko prišel čestitat celo direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Nekoč vrhovni miličnik Pavle Čelik je prek Radia Študent dajal nasvete, kako se obnašati do policije. S posebnim pismom je Metelkovo kasneje podprl celo predsednik Janez Drnovšek."
“Metelkova je v dokaj dobri kondiciji. Seveda so žalostne reči, kot je požig Jalle-Jalle. Občina se je vendarle zganila pri urejanju težav z odvisniki."
Pa današnji upor? “Ljudje so aktivisti z ugodno dejavnostjo na Facebooku. Rad imam nove tehnologije, ampak tukaj spuščajo meglo. Zadeve so razpršene, čeprav za upor obstaja tisoč in en razlog. Ljudje imajo težko občutek za skupnost, že v šolah so različnosti in statusni simboli tako močni, da ljudi zavedejo. Še dodatno otopijo zaradi prevelike aktivnosti na telefonih. Zatopljeni so v svoje namišljene svetove.”
"Avtonomnost gre težko skupaj z legalizacijo. Mladi bi radi skvotirali, ampak zakoni so napisani tako, da je to težko. Kondicijo iz devetdesetih je težko vzdrževati.”
Zadnikar je v sorodu s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, bratom njegovega dedka. "Edvarda Kocbeka silno spoštujem. Imel sem privilegij, da sem se družil s tem izjemno duhovitim in neverjetnim človekom. Na družinskih srečanjih me je kot otroka zelo rad žgečkal. Rad je imel rusko kegljanje. Potem sta se z ženo Zdravko odpeljala v temno zeleni škodi z neverjetno registrsko tablico: LJ 100-00."
"Moja teza je, da so Kocbeka pravzaprav izdali njegovi. Tisti, ki naj bi bili njegovi, so ga bolj izdali kot ga je partija maltretirala. Skupina krščanskih socialistov bi lahko naredila več, a je pokleknila.”
Miha Zadnikar je izjemen poznavalec glasbe, vrhunski stilist, kulturni aktivist in publicist. Mislec, ki pojasni, zakaj je prav sabljanje šport, ki lahko potegne človeka iz krize: “Sabljanje je psihiater dr. Andrej Marušič priporočal, ker človeka usmeri v fokus. Fokusiranje je rešitev za depresijo.”
O sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Tudi o tem, zakaj se je vredno boriti, verjeti v metelkove, se zavzemati za hrano in ne bombe. Zakaj ne dopustiti, da nam, prosto po starem grafitu, režejo pljuča. In krila. “Boriti se splača, da nekaj prispevamo družbi. Da greš lahko mirno spat, ker so stvari povedane.”
“Kdor napiše zgodovino, je zmagal”
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Pionir Metelkove Miha Zadnikar o sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Sorodniku Edvardu Kocbeku, sabljanju in idealni godbi. Zakaj hrana in ne bombe
Miha Zadnikar je v uporniškem letu 1968 uzrl svoj prvi grafit v življenju. V središču Ljubljane je pisalo: “Zakaj nam režete pljuča.” Četrt stoletja pozneje je bil med pionirji Metelkove, ki so zasedli nekdanjo vojašnico v prestolnici. Nastal je avtomno-kulturni center, ki z vzponi in padci še naprej ostaja najboljša menza brez korita za lačne raznorodnih alternativ: “Ob zasedbi Metelkove je vladala velika evforija, bilo je precej hlastavosti in romantike. Kmalu po zasedbi nam je z buteljko prišel čestitat celo direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Nekoč vrhovni miličnik Pavle Čelik je prek Radia Študent dajal nasvete, kako se obnašati do policije. S posebnim pismom je Metelkovo kasneje podprl celo predsednik Janez Drnovšek."
“Metelkova je v dokaj dobri kondiciji. Seveda so žalostne reči, kot je požig Jalle-Jalle. Občina se je vendarle zganila pri urejanju težav z odvisniki."
Pa današnji upor? “Ljudje so aktivisti z ugodno dejavnostjo na Facebooku. Rad imam nove tehnologije, ampak tukaj spuščajo meglo. Zadeve so razpršene, čeprav za upor obstaja tisoč in en razlog. Ljudje imajo težko občutek za skupnost, že v šolah so različnosti in statusni simboli tako močni, da ljudi zavedejo. Še dodatno otopijo zaradi prevelike aktivnosti na telefonih. Zatopljeni so v svoje namišljene svetove.”
"Avtonomnost gre težko skupaj z legalizacijo. Mladi bi radi skvotirali, ampak zakoni so napisani tako, da je to težko. Kondicijo iz devetdesetih je težko vzdrževati.”
Zadnikar je v sorodu s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, bratom njegovega dedka. "Edvarda Kocbeka silno spoštujem. Imel sem privilegij, da sem se družil s tem izjemno duhovitim in neverjetnim človekom. Na družinskih srečanjih me je kot otroka zelo rad žgečkal. Rad je imel rusko kegljanje. Potem sta se z ženo Zdravko odpeljala v temno zeleni škodi z neverjetno registrsko tablico: LJ 100-00."
"Moja teza je, da so Kocbeka pravzaprav izdali njegovi. Tisti, ki naj bi bili njegovi, so ga bolj izdali kot ga je partija maltretirala. Skupina krščanskih socialistov bi lahko naredila več, a je pokleknila.”
Miha Zadnikar je izjemen poznavalec glasbe, vrhunski stilist, kulturni aktivist in publicist. Mislec, ki pojasni, zakaj je prav sabljanje šport, ki lahko potegne človeka iz krize: “Sabljanje je psihiater dr. Andrej Marušič priporočal, ker človeka usmeri v fokus. Fokusiranje je rešitev za depresijo.”
O sodobnem uporu, ekstremizmih, slovenski stvarnosti, mirovništvu. Tudi o tem, zakaj se je vredno boriti, verjeti v metelkove, se zavzemati za hrano in ne bombe. Zakaj ne dopustiti, da nam, prosto po starem grafitu, režejo pljuča. In krila. “Boriti se splača, da nekaj prispevamo družbi. Da greš lahko mirno spat, ker so stvari povedane.”
“Kdor napiše zgodovino, je zmagal”
Nedeljski gost je bil gospod na drsalkah – po starosti še ni blizu 30ih, v osmih letih pa si je onstran luže pridobil ogromno simpatij navijačev in spoštovanja tekmecev.
Urban je izjemno simpatičen 18. letni gimnazijec, ki največ svojega časa posveča igranju klavirja, na drugem mestu je šola pravi, nato si sledijo matematika, logika, šah in judo. Pri treh letih se prvič vsede za klavir, pri štirih pa že sam prebere Piko Nogavičko. Urban se intenzivno posveča igranju Bacha, Chopina, Lizsta in Prokofjeva, kot mlad pianist se udeležuje mednarodnih tekmovanj, prejema prestižne nagrade in pohvale. Zmagoval pa je tudi na tekmovanjih iz matematike, logike in šaha.Na mednarodnem tekmovanju v Kölnu, za Evrovizijskega mladega glasbenika 2014, je zasedel drugo mesto,razmišlja pa tudi že o udeležbi na najtežjem in najprestižnejšem Chopinovem klavirskem tekmovanju na svetu, leta 2020, v Varšavi. V okviru cikla ‘Mladi talenti Imaga Slovenije’, se je Urban Stanič s samostojnim recitalom predstavil, v nabito polni veliki dvorani Slovenske filharmonije. Njegov največji debu pred slovenskim občinstvom, pa bo prav gotovo koncert z orkestrom Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, 1. januarja 2015.
Eden vidnejših sindikalistov nove generacije, ki so ga nekateri že videli na mestu novega predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Toda pred kratkim je presenetil z odločitvijo, da zapušča sindikate. Pogovor o njegovi odmevni odločitvi, deloholizmu, izzivih in tudi hibah sindikalizma, pa tudi o nogometu in sindikalnih veselicah.
Dobesedno v garaži je začel predelovati bencinske avtomobile v električne. Hobi ga je pripeljal do mednarodno uveljavljenega inovatorja in konstruktorja električnih vozil. Z doma predelano Dacio je na ekološkem reliju v Monte Carlu premagal ameriško Teslo, najnaprednejšega proizvajalca električnih avtomobilov na svetu. V sodelovanju z novogoriško Letriko je predstavil družinski avto, ki lahko z enim polnjenjem prevozi do 700 kilometrov. Z Andrejem Pečjakom o avtomobilih prihodnosti, razvojnih priložnostih, industriji, ekologiji …
Nedeljski gost bo Alfi Nipič, profesionalni glasbenik, ki bi težko preštel vse odre, na katerih je nastopal in vse glasbene zvrsti, v katerih se je preizkusil. Pevec, s katerim lahko vsaj eno pesem zapoje skoraj vsak Slovenec
Dr. Dušan Plut, zaprisežen ekolog, geograf, zgodovinar in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je prvi predsednik stranke Zeleni Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. Prepričan je, da se politika premalo zaveda ekoloških problemov.
Težko se je skriti , če te imajo vsi malone za hišno znanko, še težje se je vrniti, če se poprej v resnici nikamor ne odpraviš! Nekje vmes med tema dvema trditvama smo gostili Nedeljsko gostjo Neco Falk, ki se je deloma vrnila na stara utečena pota in pravkar posnela svoj novi album Od daleč.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ni jih malo, ki Caetana Velosa uvrščajo na seznam najbolj karizmatičnih ljudi na svetu, vsekakor pa ga tam vidijo Brazilci. Dobrih 70 let ima eden glavnih akterjev tropicalisma, gibanja, ki je zasukalo razvoj brazilske popularne glasbe v povsem drugo smer. O tem Caetano Veloso piše v knjigi Verdade Tropical, ki bi lahko bila tudi avtobiografija. V njej pripoveduje tudi o otroštvu v rojstnem kraju Santo Amaro v Bahii, o družini sedmih otrok, o profesionalem življenju in nenazadnje o državi, ki jo je vodila vojska.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v NBA ligi vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Goran Dragič je bil letos v NBA ligi razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA košarkarski ligi, letos v povprečju prek 20 točk na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
Goran Dragič, trenutno najbolje plačani slovenski športnik. Košarkar, ki se po sezoni v ligi NBA vedno rad hitro vrne v Slovenijo. Letos je bil razglašen za igralca, ki je najbolj napredoval v sezoni, lani je bil v najboljši peterki evropskega prvenstva. Je z naskokom najbolj učinkovit Slovenec v NBA, letos ima v povprečju več kot 20 točko na tekmo. Iz Amerike se je vrnil s poškodovanim gležnjem.
V doli reke Hudson v New Yorku nedaleč stran ena drugi stojijo štiri vrhunske restavracije, v katerih lahko pijete različna slovenska vina, jedi solite s piransko soljo ali solato začinite s štajerskim bučnim oljem. Lastnik vseh štirih je kuhar in podjetnik, ljubljenec kuharskih vodnikov in kuharskih kritikov, gost številnih zvezdniških kuharskih oddaj, kuharski samouk in zaljubljenec v vse, kar je slovensko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Ivan Leban, kemik in upokojeni profesor anorganske kemije je svoje znanstveno delo posvetil kristalografiji. Svoje bogato znanje še vedno rad deli tudi z mladimi, čeprav vsakemu svetuje, naj uspešnega eksperimenta nikoli ne ponavlja. S prevzemom direktorske funkcije na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu je lani akademsko sfero zamenjal z menedžersko.
Dr. Lenart Škof je predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer se največ ukvarja z družbeno in politično etiko ter etiko sočutja. Zase pravi, da ga je precej zaznamovalo dejstvo, da je po študiju filozofije v želji po novem znanju odšel študirat še na teološko fakulteto, ker v Sloveniji na stvari še vedno ne znamo gledati neobremenjeno.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Dušica Balážek je njeno uradno ime, prijatelji jo kličejo Duša, med Romi pa je že od otroštva znana kot Dušika. Novomeška romska svetnica po rodu sploh ni Rominja, saj se je rodila slovenskima staršema. A ker je svoja rosna leta preživela v soseščini polni romskih otrok, je kmalu ugotovila, da svet bolj dojema in občuti po romsko.
Peter Podlunšek, akrobatski pilot in podjetnik, prvi Slovenec, ki se je uvrstil na najhitrejša svetovna tekmovanja Red Bull Air Race.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Neveljaven email naslov