Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
852 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.
Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.
Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.
Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.
Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Ervin Hladnik Milharčič. Kolumnist. Satirik. Predvsem pa novinar. Terenski. Eden tistih, ki ima že dolgo oznako: legendaren
Nedeljski gost Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico." Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njega sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.
Letnik 1972. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj.
Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti s sedanjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O prepletu sedanjosti in preteklosti pa o izgubljenem imaginariju, o tem, da so resnice družbe zmeraj na obrobju, ter o tem, da je sredina povsem mimo ter o razdiralni moči družbenih omrežij se je z njo pogovarjala Nataša Štefe.
Jasna Čuk Rupnik je dejavna na mnogih področjih, med drugim tudi članica skupine za primarno pediatrijo. V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom: Resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj.
Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.
Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.
Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.
Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.
Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala).
Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.
Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.
Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.
Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Umberto Galimberti razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.
Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe. Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.
Neveljaven email naslov