Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
852 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Starosta slovenske fizike in prevajalec Alojz Kodre je med drugim prevedel tudi Štoparski vodnik po galaksiji
Profesor Alojz Kodre je starosta slovenske fizike, skoz čigar šolo so šle številne generacije sodobnih znanstvenikov. Mnogi ga poznajo tudi po briljantnem prevajanju znanstvene fantastike, na čelu s Štoparskim vodnikom po galaksiji. Na knjigo je v 80. letih naletel na letališču v Londonu na poti v Združene države Amerike in jo prebral na mah, v eni noči ter takoj naslednje jutro tekel v knjigarno po njeno nadaljevanje. "Do te knjige me je gnal precejšen neverjetnostni pogon."
Tudi sicer, meni, je naše življenje niz dogodkov, katerih absolutna verjetnost je zelo majhna. "Posebna verižica verjetnosti – to smo mi."
Najbolj pri srcu mu je četrta knjiga iz serije, ki sledi Štoparskemu vodniku. "Tam je nekaj zelo lepih odlomkov s čustvene plati, upodobljena je sveža mladostniška in tudi zrela ljubezen. Nasploh smo lahko v Adamsovih delih prepoznali svoj čas, sebe, svoje dobe življenja."
Kaj pa meni o zmanjševanju zanimanja za znanstveno fantastiko med bralci? Kot bralci se po njegovem "čedalje manj oklepamo vsakršne literature, ne le znanstvene fantastike". K ugašanju bralske sle po znanstveni fantastiki so, meni, veliko pripomogli tudi novi mediji, saj se da z njimi veliko hitreje in ugodneje nasititi kot pa z branjem knjig.
Dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegovo znanstveno delo je vezano predvsem na področje eksperimentalne atomske fizike in rentgenske spektrometrije, kjer je oral ledino in postavil temelje modernim eksperimentalnim pristopom pri študiju mehanizmov notranjih elektronov v različnih atomih.
Na vprašanje, čemu pripisuje vse večjo popularnost psevdoznanosti, Kodre najprej s prstom pokaže na medije. "Gre za problem spodobnosti, v medijih je merilo vsega nekakšna demokratičnost, izravnanost, uravnoteženost. V oddajo o vesolju bodo ob dveh astronomih povabili še dva astrologa. Tu je zame izhodiščni problem. Demokratizacija ja, a ne za vsako ceno." V sodobnosti je dodaten problem tudi večja zasičenost z vsemi vrstami informacij: "Ta neznosna lahkotnost informacij, ki letijo v nas, nam jemlje pozornost in energijo, da bi si sami zastavljali prava vprašanja in se dokopali do odgovora nanje."
20. stoletje je veljalo za stoletje fizike, 21. stoletje bo najbrž stoletje biologije. Kot hitro razvijajoča se disciplina je fizika v preteklosti trčila ob etične dileme, kakšno lekcijo v zvezi s tem lahko da biologiji? "Fizika si z etičnimi dilemami na začetku ni delala dosti opravka. Ko so prvič razcepljali atom, so nekateri videli možnost zlorabe, a se niso ustavljali. To je mogoče videti kot veliko temeljno napako. A rad bi videl tisto znanost, ki bi se zaradi potencialne grožnje ustavila, ko bi bilo nekaj velikega na vidiku in dosegu roke." Biologija je po negovih besedah trenutno najtesneje zavarovano področje znanosti. "Nisem prepričan, da so vse te zavore, ki so ji jih nataknili, smiselne. Nekatere so narejene iz predsodkov pretekle etike, ki ni imela možnosti, da bi se spotaknila ob kaj."
Alojz Kodre sicer slovi kot legendaren profesor matematične fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Njegova predavanja in kolokviji so veljali za zahtevne, a so bili pozneje tudi dobra referenca diplomantom fizike pri iskanju službe. Nedavno je na predavanju ob srečanju alumnov oddelka za fiziko opozoril na siromašnejšo delovno vnemo med sodobnimi študenti fizike: "Našim generacijam se je zdelo, da nam je nekaj podarjeno s tem, da lahko študiramo. Zaradi tega smo bili pripravljeni res veliko delati. Danes pa imajo študenti občutek, da so vrednota in da bi morala biti šola hvaležna, da so pristali priti tja. Ta občutek se skozi generacije še krepi."
"Nikoli nisem bil jezen, a avtor bi lahko v pesem uvrstil tudi kakšno drugo dvakrat dvozložno ime, tako pa je sam iskal zamero. ... Toda nobenega dvoma ni, pesmica je prav v redu." Alojz Kodre o pesmi Alojz valček. V njej ga Marko Brecelj opeva kot 'mojstra za mafijo' (matematično fiziko, op. p.).
Alojz Kodre sicer izhaja z Jesenic, osnovno šolo je obiskoval na Hrušici, srednjo pa na Jesenicah. V šolskem obdobju so ga privlačile lutke, bil je tudi eden od pevskih glasov v filmu Kekec. Eden od njegovih priljubljenih konjičkov je brušenje dragih kamnov, kar je sicer zraslo iz ljubezni do mineralov. Je tudi navdušen hribolazec, še najraje jo mahne po karavanških brezpotjih, ob čemer so mu prijatelji nadeli vzdevek 'nanoalpinist', ker so ga vedno privlačili nižji hribi in gore.
Zapiski:
Profesor je nekajkrat omenil fizika Carla Rovellija, ki ga prevaja. Priporočamo Sedem kratkih lekcij iz fizike in Zapovrstje časa.
Kodre je v svoj glasbeni izbor ob robu pogovora uvrstil skupino Procol Harum ("Njihov Grand Hotel je Adamsa navdihnil za Restavracijo ob koncu vesolja", v poslušanje pa priporoča njihov The Whiter Shade of Pale"), skladbo Fool On the Hill Paula McCartneyja ("Odrasli smo s polno predsodki in utrjenimi predstavami, ki pa ne ustrezajo resnici. Tale pesem govori o tem, kako se ti lahko odprejo oči.") in kakšno od pesmi Iztoka Mlakarja ("Radi smo ga poslušali med dolgimi vožnjami na sinhrotron v Hamburgu").
Dr. Marko Jaklič, Redni profesor poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj član Strateškega sveta vlade za zdravstvo pravi, da moramo najprej dobro premisliti, kaj je javni interes v zdravstvu, saj populizem, ki ga je vse več, prispeva le k razgradnji sistema.
Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.
V dresu Olimpije je kar 16 let rešetal mrežice tekmecev.
O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini.
Rdeča nit kariere doktorice Eve Pogačar, pravzaprav njenega življena nasploh, je prva pomoč. Zadnja leta vodi Strokovni center za prvo pomoč pri Rdečem križu, v jeseniški bolnišnici pa opravlja službo anesteziologinje. Že leta si prizadeva, da bi prva pomoč postala del učnega procesa v osnovni šoli. Sama pa je veščine enega od najdragocenejših in najplemenitejših dejanj, ki ga lahko nudimo pomoči potrebnim, vpeljala v proces usposabljanja gorskih reševalcev, kar je dolga leta tudi sama. Več kot 20 let je bila del posadke Helikopterske nujne medicinske pomoči, enkrat se je nepričakovano znašla tudi na drugi strani – kot ponesrečenka.
Natalija Spark, andragoginja, pedagoginja, psihoterapevtka in tolmačka slovenskega znakovnega jezika, se je rodila gluhim staršem. Zaradi tega je v otroštvu doživela tudi veliko težkih in bolečih trenutkov. "Kdo ste vi, ki govorite, da iz mene nič ne bo," si je mislila. In zmagala!
Igralec, režiser, scenarist, imitator, satirik, plesalec in malo tudi glasbenik. Vsestranski ustvarjalec. Nedavni dobitnik Severjeve nagrade za vlogo v Velikem diktatorju. Spregovori o tem, kako je na silvestrovo biti na odru, zakaj so drame, v katerih trenutno nastopa, še vedno tako zelo aktualne. Zakaj se ničesar ne naučimo iz zgodovine? Zakaj je satira dvorezen meč? Jurij Zrnec pravi, da ga sicer vsa pozornost navdaja z rahlo anksioznostjo. Nima težav pozdraviti in stisniti roke, se pa včasih težko sprehodi čez Ljubljano. Trenutno tudi nastopa v priljubljeni seriji Ja, chef!, v vlogi kuharja Ljubomirja Bohinca. Ampak Jurij Zrnec poudarja: “Ne biti kot Ljubo!” V pogovoru spregovori tudi o tem, zakaj ne bo napisal knjige o pretekem težkem življenjskem obdobju, kako se spominja velikega prijatelja Jerneja Šugmana in zakaj naj bo vsak dan božič, novo leto in rojstni dan. Pa o tem, kako si pogreje sarmo. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Nedeljska gosta sta gledališki in filmski tandem Silva Čušin in Janez Škof. Letošnje leto jima je prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo, mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku. S Silvo Čušin in Janezom Škofom se je na velikem odru SNG Drama pogovarjala Nina Zagoričnik.
Tudi z neutrudnim odpiranjem oči javnosti in odločevalcem, da je revščina povsod med nami, da predvsem otroke močno zaznamuje in usodno razslojuje, je Anita Ogulin postala najbolj prepoznavna borka za pomoč otrokom iz finančno najšibkejših družin pri nas. V več kot 60 letih vselej prostovoljnega, nikoli plačanega humanitarnega dela je družbi podarila številne programe pomoči, soustvarila otroški parlament, bila pobudnica in soustanoviteljica kriznega centra za otroke Palčica, trdna opora neštetim otrokom v najhujših stiskah in mentorica ter zgled rodovom vzgojiteljev, prostovoljcev in humanitarnih delavcev, ki zdaj tudi poklicno prevzemajo njena bremena skrbi za druge. Čez nekaj dni bo naziv Ime leta na Valu 202 predala novemu izbrancu ali izbranki, sama pa se bo kljub bolezni še naprej razdajala drugim, predvsem otrokom.
Jasmina Cibic je slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Kot videastka in filmska režiserka pooseblja nove umetniške prakse, hkrati pa je tudi širše družbeno angažirana. Zanimajo jo odnosi med kulturo in politično močjo, v zadnjem času raziskuje umetnost neuvrščenih držav. Spomin in zgodbe polpreteklosti na novo interpretira in prevaja v sedanjost.
"Rada plešem. Rada ljubim. Rada imam življenje." To je v svojem romanu Ljubezen v F-molu napisala Elza Budau, pisateljica, pesnica, avtorica besedil številnih zimzelenih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija pripravljala izjemne oddaje. Nedeljska gostja, ki jo je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zmore z besedami in domišljijo turoben zimski dan spremeniti v poletno noč … Foto: Vjekoslav Mikez
Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič ni znan po dolgih intervjujih. Kar ima povedati, raje pove na dirkah na kolesu. Vseeno si je ob okrevanju po operaciji rame vzel nekaj več minut za pogovor, ki smo ga že dolgo načrtovali. Ob nedeljah nas običajno razveseljuje na dirkah, tokrat je nedeljski gost. V pogovoru z Igorjem Tomincem je povedal, kakšne rezultate bi moral dosegati v smučarskih skokih, da se kolesarska zgodba sploh nikoli ne bi zgodila. Kako se bo ‘spoprijel’ z letošnjim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom za kapetansko vlogo v moštvu Jumbo Visma. Kaj razmišlja, ko padci vedno znova ustavljajo njegovo zmagovito pot, in kako blizu slovesu je bil, ko je letos doživel bridko razočaranje na Vuelti. Pa poleg padcev seveda tudi o vzponih v njegovi karieri, denimo o zakulisju dogajanja na poti do zlate olimpijske medalje.
Z društvom, ki ga je ustanovila in mu predseduje, Katja Zabukovec Kerin dobrih 25 let glasno opozarja na problem nasilja in na to, da tisoče žrtev, pretežno žensk in otrok, nenehno zadeva ob zidove družbene tolerance nasilja, brezbrižnosti in okorelega sistema. Ob tem se vse bolj kažejo posledice epidemičnih ukrepov: povečano nasilje in letos že 12 poskusov umora ter pet smrtnih žrtev partnerskega nasilja, kar je skoraj podvojeno število siceršnjega povprečja. Pred skorajšnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami se z Jano Vidic pogovarjata tudi o tem, kako delo z žrtvami vpliva na tiste, ki jim pomagajo, da se dvignejo iz dna. In takih je veliko.
Boris Čibej se je iz svetovnih prestolnic preselil v malo domačo vasico na Goričkem - v Domanjševce. Dolgoletni dopisnik iz Moskve in Washingtona se s pomočjo novih tehnologij in starih poznanstev, pa tudi vse bolj izmuzljivih modernih virov informacij, tudi pri poročanju na daljavo počuti kot riba v vodi. Včasih Idrijčanu pri tem pomagajo celo novi prekmurski sosedje. O medijih, virih, kmetovanju in fičku, ki mu je za rojstni dan privoščil prav posebno darilo.
Dušan Klenovšek je tenkočutni opazovalec narave, ki pozna vsak okljuk Spodnje Save, ki rešuje nesrečno poškodovane sove in vidre, bedi nad populacijo encijanov na posavskih vršacih in z naravo plete prav poseben odnos. Biolog, ki okoljevarstvu posveča življenje in v prostem času ustavlja elektrarne, bo tokratni nedeljski gost na Valu 202. A intervju bo malo drugačen, osvobojen studijskih sten. Posneli smo ga namreč nekje med Savo in posavskim Svetim Lovrencem, tako da se je zraven kot tretji sogovornik prikradla še narava.
Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.
Na cilju 26. Ljubljanskega maratona je bil tudi današnji nedeljskji gost, oče največje slovenske športno-rekreativne prireditve, Gojko Zalokar. Je športni zanesenjak, vizionar, človek, ki je s svojo ekipo na ljubljanske ulice zvabil tisoče Slovencev. Z njim je Boštjan Reberšak govoril o tekaških smernicah v svetu in Sloveniji, smernicah tekmovalnega maratona in pripetljajih, ki so spremljali prireditev od začetkov s 673 tekači do rekordne več kot 16-tisoč glave množice.
Nedeljska gostja Vala 202 je mlada raziskovalka in podjetnica Nina Pejič. Skorajšnja doktorica mednarodnih odnosov se ukvarja tudi z vzponom Kitajske, pravi, da jo nasploh privlači razumevanje tujega. Kot soustanoviteljica Inštituta za preučevanje enakosti spolov razmišlja o nujnih spremembah tradicionalnih spolnih vlog.
Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.
Neveljaven email naslov