Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica
Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.
"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."
"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."
Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."
"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."
Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."
Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."
Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."
849 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica
Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.
"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."
"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."
Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."
"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."
Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."
Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."
Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."
Pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, slikar, popotnik in prevajalec Iztok Osojnik je nedeljski gost. Od branja in klesanja rim umetne inteligence pa do podrealizma in državne literature, pa tudi Indije in Japonske, se z njim pogovarja Gorazd Rečnik.
Ana Petrič vodi center starejših v Notranjih Goricah. Pred skoraj dvema desetletjema je začela kot strežnica, danes v vlogi direktorice uvaja sodobne pristope dela s starejšimi, ki s številnimi aktivnostmi izkoriščajo "zadnje" priložnosti za polno življenje. Od letošnje jeseni se z odprtjem vrtčevskega oddelka v domu razlegata še otroški smeh in jok: medgeneracijsko sobivanje v pravem pomni besede.
Število njegovih posedanj v močvirju je že za malenkost preseglo število noči, v katerih je Šeherezada pripovedovala napete zgodbe, a jasno je, da Markove zgodbe in razmisleki o deželi vsaj dveh hitrosti, tisočerih resničnosti in neštetih zanimivih ljudi in usod niti po naključju še niso presahnili.
Nedeljska gostja je direktorica podjetja Adria Dom in aktualna menedžerka leta Marta Kelvišar.
Nedeljski gost je Martin Gruzovin, sommelier, državni prvak 2018 in tržnik Guerile, biodinamične vinogradniške kmetije s Planine nad Ajdovščino v Vipavski dolini, za katero njen lastnik Zmago Petrič pravi, da je plod idej, sanj, hotenj in trme.
Stefan Komandarev je študiral medicino in specializiral psihiatrijo. Premamil ga je film, danes je najbolj prodoren bolgarski režiser. Njegov najnovejši film Blagine lekcije je slavil na festivalu v Karlovih Varih. Videli ga bomo lahko tudi na Liffu, Kinoatelje mu je v Gorici podelil nagrado Darka Bratine.
Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.
Izredna profesorica doktorica Nada Rotovnik Kozjek je ustanoviteljica in vodja Oddelka za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kot pedagoginja študentom medicine v Ljubljani predaja znanje iz klinične prehrane, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti in Fakulteti za Vede o zdravju Primorske Univerze. Je ustanoviteljica Slovenskega združenja za klinično prehrano ter članica evropskega in ameriškega združenja za klinično prehrano, članica Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije in tudi zdravnica mnogih slovenskih vrhunskih športnikov. V svojem prostem času se veliko posveča rekreaciji, je odlična maratonka in triatlonka, med drugim je večkrat uspešno zaključila tudi tekmovanje Ironman.
"Dobra in sodobna knjižnica mora odgovarjati potrebam uporabnika," pravi Viljem Leban, ki je od leta 2019 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pred tem je bil direktor Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem in knjižnic v Kranju ter Tolminu. NUK ima pomembno poslanstvo in vsako leto daljši seznam nalog, ki so nacionalnega pomena, žal pa ima država precej mačehovski odnos do svoje osrednje, največje in najpomembnejše knjižnice, kar dokazuje tudi saga o gradnji NUK 2, ki se vleče že več kot štirideset let. Eno izmed vprašanj, ki jih je Viljemu Lebanu, Nedeljskemu gostu na Valu 202, zastavila Tatjana Pirc, je: "Kdaj bomo končno dočakali NUK 2?"
Paul Lendvai se je rodil leta 1929 na Madžarskem. Kot pripoveduje, je postal novinar in pozneje v madžarskem režimu končal v zaporu. Bil je brez službe in na koncu rehabilitiran. Ko se je zgodila madžarska revolucija leta 1956, se je odločil, da zapusti domovino. Prek Varšave je leta 1957 prispel na Dunaj, kjer se je ustalil. Dve leti pozneje je postal avstrijski državljan. Dvaindvajset let je bil dopisnik za londonski Financial Times. Nato pa je pisal za različne nemške in avstrijske časopise. Ustanovil je mednarodno revijo Europäische Rundschau, ki je objavljala tudi prispevke slovenskih avtorjev. Potem pa je postal urednik v zunanjepolitičnem uredništvu ORF, odgovoren za vzhodno Evropo. Pozneje je bil nekaj časa direktor, potem pa se je upokojil. Vsak teden napiše kolumno za liberalni avstrijski časnik Der Standard, večkrat na leto pa gostuje na televiziji v diskusijah o razmerah v Evropi. Napisal je skoraj 20 knjig. Ob tem je zelo vesel, da je ena izmed knjig, Orban – Novi evropski avtokrat, prevedena tudi v slovenščino.
Univerzitetni profesor, nevroznanstvenik in endokrinolog, pa tudi pisatelj, popotnik in navdušen gornik. Pred začetkom študijskega leta oceni kondicijo naše največje univerze, v kontekstu ljubezni pojasni vlogo genetike in spolov na delovanje možganov, v popotovanju po različnih koncih sveta pa se ustavi tudi v trenutku zgodovinskih navdihov literarnega ustvarjanja.
Dr. Matej Ogrin, izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodja nevladne organizacije CIPRA, je zagovornik planetarne solidarnosti in trajnostnega razvoja. Čudi se mladim, ki zahtevajo avtocesto, izum prejšnjega stoletja, in dvomi v smiselnost širitve ljubljanske obvoznice ter glavnih vpadnic v prestolnico. Ob koncu tedna mobilnosti, ki ga je marsikdo praznoval čakajoč v dolgih kolonah, opozarja, da širitev cest generira le še več prometa. V luči katastrofalnih poplav v Sloveniji razmišlja tudi o nujnosti resetiranja sistema prostorskega načrtovanja.
D. Lumir Ondřej Hanuš je vodilna avtoriteta na področju znanstvenega raziskovanja konoplje. Leta 1992 je prvi izoliral anandamid, to je snov, ki jo imamo v sebi in se v možganih veže na iste receptorje kot THC v konoplji. To snov, ki je odgovorna za homeostazo v telesu in je med drugim tudi v materinem mleku, so poimenovali po sanskrtski besedi za blaženost. Blaženost in radost tako znanstvenikov ob njenem odkritju kot po pričakovanem učinku. Hanuševo odkritje je pojasnilo delovanje kanabinoidnega sistema v telesu in dalo znanstveno podlago uporabi kanabinoidov v medicini. S 75-letnim češkim kemikom, ki že več kot tri desetletja živi in dela v Jeruzalemu, o znanstvenem raziskovanju konoplje, kanabinoidih in njihovi rabi v medicini, pa tudi o plezanju, ljubezni ter otroštvu nekoč in danes.
Novinarka Barbara Šurk ima enega najobsežnejših novinarskih opusov v Sloveniji. Začela je na Mladini s prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji in nadaljevala z razpadom Jugoslavije na Dnevniku. Po študiju na Filozofski fakulteti je nadaljevala s študijem v Združenih državah Amerike, kjer je spoznala ameriško šolo novinarstva, ki jo še vedno zaznamuje. Od tam je poročala za Dnevnik in Delo ter občasno tudi za RTV Slovenija. Sledilo je 15-letno obdobje poročanja s kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, večinoma kot dopisnica najstarejše tiskovne agencije na svetu Associated press. Življenje obkroženo z nenehno negotovostjo je prekinila, saj je trpela zaradi posttravmatskega sindroma.
Vilma Štritof je dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. Kot dramaturginja je začela svojo pot v gledališču, zdaj pa že vrsto let dela v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija. Letos je bila selektorica tekmovalnega programa 58. festivala Borštnikovo srečanje. Bila je tudi članica žirij na različnih festivalih doma in v tujini. Pisala je tudi scenarije, kot dramaturginja deluje na področju gledališča, filma in radijske igre, piše recenzije, kritike gledaliških predstav in strokovne članke.
Eden najboljših slovenskih košarkarjev z burno igralsko kariero. “Ludi Štajerec”, ki je šel od Maribora prek Jugoplastike do Olimpije. Z vmesnim postankom v Partizanu, kjer je še vedno rekorder po številu doseženih točk v eni sezoni.
Hidrolog in nekdanji trener kajaka in kanuja je vajen divjih voda, naše reke pozna celo tako dobro, da jih loči tudi po vonju, toda tolikšna magnituda poplav je presenetila tudi njega. Poplave so se ga dotaknile, le kako se ga ne bi. A je moral postaviti čustva na stran, ohraniti mirno kri in svoje delo opravljati logično in nepristransko. Tako se najbolj stresnih dni vesoljnega potopa izpred tedna dni spominja prvi obraz hidroloških napovedi v državi Janez Polajnar z Agencije za okolje. Ob vse ekstremnejših in pogostejših vremenskih ujmah bo treba sistem opozarjanja nadgraditi z učinkovitejšim komuniciranjem z novimi generacijami medijskih občinstev, ne bo odveč, poudarja, če bi poplavne vaje podobno kot požarne uvedli tudi v izobraževalni sistem. V pogovoru z Majo Ratej dodaja tudi, da bomo morali vnovič premisliti naše sobivanje z rekami in naš odnos do vode.
Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.
Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.
Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.
Neveljaven email naslov