Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Biserka Marolt Meden

29.03.2020


Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica

Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.

"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."

"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."

Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."

"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."

Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."

Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."

Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."

 


Nedeljski gost

849 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Biserka Marolt Meden

29.03.2020


Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica

Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.

"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."

"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."

Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."

"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."

Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."

Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."

Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."

 


29.01.2023

Mikuláš Peksa: Tu smo, da bi osvežili našo demokracijo

O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini.


21.01.2023

Eva Pogačar: Ne veste, kako zelo imam rada življenje!

Rdeča nit kariere doktorice Eve Pogačar, pravzaprav njenega življena nasploh, je prva pomoč. Zadnja leta vodi Strokovni center za prvo pomoč pri Rdečem križu, v jeseniški bolnišnici pa opravlja službo anesteziologinje. Že leta si prizadeva, da bi prva pomoč postala del učnega procesa v osnovni šoli. Sama pa je veščine enega od najdragocenejših in najplemenitejših dejanj, ki ga lahko nudimo pomoči potrebnim, vpeljala v proces usposabljanja gorskih reševalcev, kar je dolga leta tudi sama. Več kot 20 let je bila del posadke Helikopterske nujne medicinske pomoči, enkrat se je nepričakovano znašla tudi na drugi strani – kot ponesrečenka.


15.01.2023

Natalija Spark: Družba veliko lažje kot gluhoto sprejema druge invalidnosti

Natalija Spark, andragoginja, pedagoginja, psihoterapevtka in tolmačka slovenskega znakovnega jezika, se je rodila gluhim staršem. Zaradi tega je v otroštvu doživela tudi veliko težkih in bolečih trenutkov. "Kdo ste vi, ki govorite, da iz mene nič ne bo," si je mislila. In zmagala!


01.01.2023

Jurij Zrnec: Prepričljiv igralec mora kopati tudi po neprijetnih sferah svoje biti

Igralec, režiser, scenarist, imitator, satirik, plesalec in malo tudi glasbenik. Vsestranski ustvarjalec. Nedavni dobitnik Severjeve nagrade za vlogo v Velikem diktatorju. Spregovori o tem, kako je na silvestrovo biti na odru, zakaj so drame, v katerih trenutno nastopa, še vedno tako zelo aktualne. Zakaj se ničesar ne naučimo iz zgodovine? Zakaj je satira dvorezen meč? Jurij Zrnec pravi, da ga sicer vsa pozornost navdaja z rahlo anksioznostjo. Nima težav pozdraviti in stisniti roke, se pa včasih težko sprehodi čez Ljubljano. Trenutno tudi nastopa v priljubljeni seriji Ja, chef!, v vlogi kuharja Ljubomirja Bohinca. Ampak Jurij Zrnec poudarja: “Ne biti kot Ljubo!” V pogovoru spregovori tudi o tem, zakaj ne bo napisal knjige o pretekem težkem življenjskem obdobju, kako se spominja velikega prijatelja Jerneja Šugmana in zakaj naj bo vsak dan božič, novo leto in rojstni dan. Pa o tem, kako si pogreje sarmo. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.


25.12.2022

Silva Čušin in Janez Škof: Na odru se samo pogledava in veva vse, kaj hočeva

Nedeljska gosta sta gledališki in filmski tandem Silva Čušin in Janez Škof. Letošnje leto jima je prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo, mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku. S Silvo Čušin in Janezom Škofom se je na velikem odru SNG Drama pogovarjala Nina Zagoričnik.


18.12.2022

Anita Ogulin: Kako naj se navadiš na to, da otrok noče več živeti?

Tudi z neutrudnim odpiranjem oči javnosti in odločevalcem, da je revščina povsod med nami, da predvsem otroke močno zaznamuje in usodno razslojuje, je Anita Ogulin postala najbolj prepoznavna borka za pomoč otrokom iz finančno najšibkejših družin pri nas. V več kot 60 letih vselej prostovoljnega, nikoli plačanega humanitarnega dela je družbi podarila številne programe pomoči, soustvarila otroški parlament, bila pobudnica in soustanoviteljica kriznega centra za otroke Palčica, trdna opora neštetim otrokom v najhujših stiskah in mentorica ter zgled rodovom vzgojiteljev, prostovoljcev in humanitarnih delavcev, ki zdaj tudi poklicno prevzemajo njena bremena skrbi za druge. Čez nekaj dni bo naziv Ime leta na Valu 202 predala novemu izbrancu ali izbranki, sama pa se bo kljub bolezni še naprej razdajala drugim, predvsem otrokom.


11.12.2022

Jasmina Cibic: Vse, kar naredimo, je politično

Jasmina Cibic je slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Kot videastka in filmska režiserka pooseblja nove umetniške prakse, hkrati pa je tudi širše družbeno angažirana. Zanimajo jo odnosi med kulturo in politično močjo, v zadnjem času raziskuje umetnost neuvrščenih držav. Spomin in zgodbe polpreteklosti na novo interpretira in prevaja v sedanjost.


02.12.2022

Elza Budau: Ko nič ne pišem, najbrž nisem dovolj nesrečna

"Rada plešem. Rada ljubim. Rada imam življenje." To je v svojem romanu Ljubezen v F-molu napisala Elza Budau, pisateljica, pesnica, avtorica besedil številnih zimzelenih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija pripravljala izjemne oddaje. Nedeljska gostja, ki jo je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zmore z besedami in domišljijo turoben zimski dan spremeniti v poletno noč … Foto: Vjekoslav Mikez


27.11.2022

Primož Roglič: Vsepovsod gre lahko dobro, vsepovsod pa gre lahko tudi slabo

Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič ni znan po dolgih intervjujih. Kar ima povedati, raje pove na dirkah na kolesu. Vseeno si je ob okrevanju po operaciji rame vzel nekaj več minut za pogovor, ki smo ga že dolgo načrtovali. Ob nedeljah nas običajno razveseljuje na dirkah, tokrat je nedeljski gost. V pogovoru z Igorjem Tomincem je povedal, kakšne rezultate bi moral dosegati v smučarskih skokih, da se kolesarska zgodba sploh nikoli ne bi zgodila. Kako se bo ‘spoprijel’ z letošnjim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom za kapetansko vlogo v moštvu Jumbo Visma. Kaj razmišlja, ko padci vedno znova ustavljajo njegovo zmagovito pot, in kako blizu slovesu je bil, ko je letos doživel bridko razočaranje na Vuelti. Pa poleg padcev seveda tudi o vzponih v njegovi karieri, denimo o zakulisju dogajanja na poti do zlate olimpijske medalje.


20.11.2022

Katja Zabukovec Kerin: Reagirati na področju nasilja je pogumno dejanje

Z društvom, ki ga je ustanovila in mu predseduje, Katja Zabukovec Kerin dobrih 25 let glasno opozarja na problem nasilja in na to, da tisoče žrtev, pretežno žensk in otrok, nenehno zadeva ob zidove družbene tolerance nasilja, brezbrižnosti in okorelega sistema. Ob tem se vse bolj kažejo posledice epidemičnih ukrepov: povečano nasilje in letos že 12 poskusov umora ter pet smrtnih žrtev partnerskega nasilja, kar je skoraj podvojeno število siceršnjega povprečja. Pred skorajšnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami se z Jano Vidic pogovarjata tudi o tem, kako delo z žrtvami vpliva na tiste, ki jim pomagajo, da se dvignejo iz dna. In takih je veliko.


13.11.2022

Boris Čibej: Produkcija v medijih se je povečala, časa za preučevanje pa je vedno manj

Boris Čibej se je iz svetovnih prestolnic preselil v malo domačo vasico na Goričkem - v Domanjševce. Dolgoletni dopisnik iz Moskve in Washingtona se s pomočjo novih tehnologij in starih poznanstev, pa tudi vse bolj izmuzljivih modernih virov informacij, tudi pri poročanju na daljavo počuti kot riba v vodi. Včasih Idrijčanu pri tem pomagajo celo novi prekmurski sosedje. O medijih, virih, kmetovanju in fičku, ki mu je za rojstni dan privoščil prav posebno darilo.


06.11.2022

Dušan Klenovšek

Dušan Klenovšek je tenkočutni opazovalec narave, ki pozna vsak okljuk Spodnje Save, ki rešuje nesrečno poškodovane sove in vidre, bedi nad populacijo encijanov na posavskih vršacih in z naravo plete prav poseben odnos. Biolog, ki okoljevarstvu posveča življenje in v prostem času ustavlja elektrarne, bo tokratni nedeljski gost na Valu 202. A intervju bo malo drugačen, osvobojen studijskih sten. Posneli smo ga namreč nekje med Savo in posavskim Svetim Lovrencem, tako da se je zraven kot tretji sogovornik prikradla še narava.


30.10.2022

Dušan Vesić: Imeli smo občutek, da so vsi iz Slovenije nori

Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.


23.10.2022

Gojko Zalokar: Ljubljančani so prireditev vzeli za svojo.

Na cilju 26. Ljubljanskega maratona je bil tudi današnji nedeljskji gost, oče največje slovenske športno-rekreativne prireditve, Gojko Zalokar. Je športni zanesenjak, vizionar, človek, ki je s svojo ekipo na ljubljanske ulice zvabil tisoče Slovencev. Z njim je Boštjan Reberšak govoril o tekaških smernicah v svetu in Sloveniji, smernicah tekmovalnega maratona in pripetljajih, ki so spremljali prireditev od začetkov s 673 tekači do rekordne več kot 16-tisoč glave množice.


16.10.2022

Nina Pejič: Ne čakajmo na spremembo, ker nimamo časa za to

Nedeljska gostja Vala 202 je mlada raziskovalka in podjetnica Nina Pejič. Skorajšnja doktorica mednarodnih odnosov se ukvarja tudi z vzponom Kitajske, pravi, da jo nasploh privlači razumevanje tujega. Kot soustanoviteljica Inštituta za preučevanje enakosti spolov razmišlja o nujnih spremembah tradicionalnih spolnih vlog.


09.10.2022

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec: Nikoli nismo bili medicinska provinca

Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.


07.10.2022

Iz arhiva: Jure Robežnik, 1933–2022

Umrl je velikan zlate dobe slovenske popevke


02.10.2022

Katarina Bervar Sternad: Kultura molka je močna

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom.


25.09.2022

Damijan Štefanc: Napaka v bolnišnici se pozna v nekaj dneh, tista v izobraževalnem sistemu pa čez leta

dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.


18.09.2022

Klemen Klemen: Odpri oči, sreča si ti

Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.”


Stran 4 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov