Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica
Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.
"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."
"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."
Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."
"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."
Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."
Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."
Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."
849 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica
Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.
"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."
"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."
Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."
"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."
Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."
Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."
Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."
Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007.
Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.
Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava.
Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah.
Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.
94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.
Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne.
Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
Anja Rupel. Glasbenica. O Videosexu pred leti ni želela ne poslušati, ne govoriti. Zdaj opisuje tisti čas z distanco, ki je posledica nekdanje popolne pripadnosti. V osemdesetih prejšnjega stoletja je bila del alternativne alternative, čeprav je vedno najbolj čutila pop in zato po Videosexu zelo uspešna solistična kariera. Zaveda se, da je glasba zaradi načina podajanja izgubila del čara, a še ni zapela zadnje, ker so petje, odri in občinstvo pod njimi še vedno del nje. Fotografija: Osebni Facebook profil
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke.
Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati.
Dr. Marko Jaklič, Redni profesor poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj član Strateškega sveta vlade za zdravstvo pravi, da moramo najprej dobro premisliti, kaj je javni interes v zdravstvu, saj populizem, ki ga je vse več, prispeva le k razgradnji sistema.
Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.
V dresu Olimpije je kar 16 let rešetal mrežice tekmecev.
Neveljaven email naslov