Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Biserka Marolt Meden

29.03.2020


Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica

Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.

"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."

"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."

Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."

"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."

Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."

Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."

Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."

 


Nedeljski gost

854 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Biserka Marolt Meden

29.03.2020


Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica

Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.

"Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost." Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: "Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati."

"V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti."

Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. "Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce."

"Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih 'bojnih' vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo 'profitabilnih' programov."

Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. "Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo."

Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. "Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje."

Gostja je izbrala slovensko glasbo: "Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem."

 


07.12.2014

Franjo Bobinac

Tokratni nedeljski gost je bil Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. Gorenju ostaja zvest že skoraj vso poslovno pot. Ponosen je na obdobje sredi devetdesetih, ko je bil generalni direktor v Gorenjevem prodajnem podjetju v Franciji, je nosilec odlikovanja vitez nacionalnega reda za zasluge Republike Francije. Sedaj je aktivni član gospodarskih združenj in član upravnih odborov pomembnih izobraževalnih institucij v Sloveniji. O Sloveniji danes, pa tudi o glasbi in vodenju Rokometne zveze Slovenije v pogovoru z Natašo Zanuttini.


30.11.2014

NG-Marko Hatlak

Uravnoteženost, nežnost in subtilnost – ognjevitost, energičnost in strast. Marka Hatlaka nagovarjajo nasprotja, navdihuje klasična in sodobna glasba, najbolj Bach in tango. Je izvrsten harmonikar, ustvarja glasbo za film in gledališče, je umetnik, pedagog. Vrhunski virtuoz na harmoniki.


23.11.2014

prof. dr. Vito Turk

Najvišje priznanje na področju znanosti pri nas, Zoisovo priznanje za življenjsko delo je šlo letos med drugim v roke prof. dr. Vitu Turku, biokemiku, molekularnemu biologu, ki je dolga leta vodil Inštitut Jožef Stefan, danes pa velja za glasnega kritika slovenske znanstvene politike.


14.11.2014

Jana Dular

V njeni domači Jurki vasi ji pravijo “tista Dularjeva iz Afrike”, v malavijski vasi Mazembe pa Temwanani oziroma prinašalka ljubezni. Sicer pa je Jana Dular mlada pravnica, ki že od leta 2008 vodi humanitarne projekte v Vzhodni Afriki. Je nazoren dokaz, kaj vse lahko naredi posameznik, če ima željo, pogum, karizmo in ga ni strah prositi za pomoč. Trenutno živi v Malaviju, kjer vodi humanitarno organizacijo ELA, ki skrbi za izobraževanje, opismenjevanje in razvijanje kreativnosti s pomočjo umetnosti.


09.11.2014

Ivanka Mežan

“Ko stopiš na oder in se prepustiš vlogi, lahko v tem resnično uživaš, vendar biti igralec je lahko veselo in kruto hkrati,” pravi Ivanka Mežan, 88-letna filmska in gledališka igralka, ki je leta 1944 kot 17-letna gimnazijka, prvič stopila na gledališki oder, na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. “Kako sem vesela, ko me študenti povabijo v svoje diplomske filme! Kako so v redu!”


02.11.2014

Miro Cerar

Nedeljski gost bo tokrat Miroslav Cerar, eden najuspešnejših slovenskih športnikov, legenda slovenske športne gimnastike.


26.10.2014

Dr. Valerija Bužan

Dr. Valerija Bužan, psihologinja, 30 let na čelu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič v Dragi, svoje delo posveča osebam z motnjami v duševnem razvoju, s svojimi projekti, njen zadnji odmeven je gostilnicaa Druga violina, si prizadeva za boljšo kakovost življenja ljudi s posebnimi potrebami in dela opazne premike v naši družbi pri sprejemanju drugačnosti.


19.10.2014

Žiga Koritnik

Žiga Koritnik je fotograf, ki se je v sodobno slovensko fotografijo prepričljivo vpisal predvsem s portretnimi in koncertnimi posnetki jazz glasbenikov. A spekter njegovih avtorskih zanimanj je mnogo širši. Od gledališča in filma, sega tudi na področje krajine, dokumentarne in etnološke fotografije v različnih interpretacijah. Te dni se mudi v Makedoniji, kjer je že vrsto let tudi hišni fotograf skopskega jazz festivala.


10.10.2014

dr. Ivan Šprajc

Dr. Ivan Šprajc je arheolog z zvezdniškim pridihom, ki se otepa primerjave z najbolj znanim hollywoodskim arheologom. Pustolovec, ki pooseblja romantične predstave o arheologiji – odkriva namreč pozabljena mesta majevske civilizacije sredi komaj prehodne džungle na Jukatanskem polotoku. Na letošnji že sedmi odpravi je s skupino preverjenih strokovjakov iz Slovenije in Mehike odkril v starih zapiskih že omenjeno mesto Lagunita, na katerega je sredi prejšnjega stoletja že naletel ameriški arheolog Eric Van Euw (ERIK VANJU), o katerem piše v svojih zapiskih, a ga ni vrisal v zemljevid. Dr. Šprajc je to napako popravil, nedaleč stran od tega, pa so našli še eno mesto, 'mesto globokih vodnjakov' Tamchen. O ekipi, ki ga spremlja, nevarnostih, ki pretijo na arheologe v zakotjih Mehike in vznemirjenju, ki ga po vseh teh letih še prinaša iskanje ostankov že izumrlih civilizacij v torkatni oddaji Nedeljski gost. Miha Švalj v pogovoru z arheologom, zgodovinarjem in antropologom dr. Ivanom Šprajcem, predstojnikom Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU.


05.10.2014

Prof. dr. Slavko Splichal

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


28.09.2014

Nedeljski gost Peter Movrin

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.


21.09.2014

Saša Mächtig

Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.


21.09.2014

Saša Mächtig

Saša Mächtig je leta 1984 skupaj s kolegi ustanovil Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2012 se je upokojil, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.


14.09.2014

Ivan Lorenčič

Dr. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske II. Gimnazije svoje delo opravlja z dušo in srcem. Kritičen do pretirano zaščitniških staršev in šolske politike priznava, da do dijakov, ki dosegajo izjemne učne uspehe tudi v mednarodnem merilu, čuti prav posebno odgovornost. Tudi zato se na čelu ene najzahtevnejših srednjih šol pri nas trudi, da jim zagotavljajo kar najboljše možnosti za razvoj.


06.09.2014

Birgitta Jónsdóttir

Pesnica, protestnica, poslanka, sodelavka Wikileaksa, zagovornica žvižgačev. Birgitta Jónsdóttir. Kot iz filma o revolucijah. Islandska aktivistka je imela pomembno vlogo pri razkritju odmevnega video posnetka o streljanju ameriških vojakov na civiliste v Iraku, zdaj razkriva podrobnosti skrivnega trgovinskega sporazuma TISA. Z Birgitto Jónsdóttir o prevzemanju odgovornosti za lastna življenja v novodobni demokraciji, svobodi interneta, pragmatičnem anarhizmu in o tem, zakaj Islandci niso zadovoljni s privatizacijo bank in telekomunikacijskih podjetij.


31.08.2014

Bogdan Lipovšek

Bogdan Lipovšek – dolgoletni direktor Union hotelov, kritičen do razmer v Sloveniji, dovolj časa je bil v politiki, da mu zdaj podrobnosti nespodobnih političnih iger ne uidejo; manager na prepihu lastninskih interesov z zgodbo o prodaji hotelov v Ljubljani; poznavalec turizma, ki ne deli mnenja, da smo v turizmu uspešni.


24.08.2014

Boštjan Nachbar

Ima 206 centimetrov, mehko roko in očitno še mehkejše srce. Košarkar Boštjan Nachbar je poleti posodil glas otrokom iz Čada in na košarkarskem kampu na slovenski obali delil svoje znanje mladim košarkarjem. Aktiven tviteraš se je po lanskem evropskem prvenstvu poslovil od reprezentance, med svetovnim prvenstvom pa bo seveda v Španiji. Z Barcelono se bo pripravljal na novo sezono.


17.08.2014

Jure Daić

Čeprav bi mislili, da bomo najboljšega slovenskega potapljača na vdih našli nekje na Primorskem, ni tako. Sicer Maribor res ni blizu morja, je pa globoka modrina že od malih nog blizu Juretu Daiću, ki ga je za podvodni svet potapljanja in podvodnega ribolova najprej navdušil oče.


10.08.2014

Sara Isaković

Sara Isaković, naša najboljša plavalka je pri rosnih 26. zaključila kariero. V pogovoru tudi o načrtih za prihodnost.


20.07.2014

Klavdija Gomboc

Klavdija Gomboc je prepričana, da je uresničevanje novih izzivov v slovenskem turizmu v povezovanju, skupnem nastopanju in večji prepoznavnosti krajev. Prihod tujih lastnikov je ne skrbi. Žalosti pa jo med drugim mačehovski odnos do slovenskega žičničarstva in to, da nimamo ministrstva za turizem. Kranjskogorka Klavdija Gomboc je vse svoje poklicno življenje povezana s turizmom. Kot predsednica turističnega društva pa skupaj z drugimi entuziasti v Zgornjesavski dolini oživlja projekte, s katerimi bi dopolnili turistično ponudbo kraja in privabili nove goste.


Stran 24 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov