Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


Nedeljski gost

857 epizod


Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Gregor Čušin

12.04.2020


Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

"Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno." – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: "Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah." 

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: "Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci," pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9

S to "šola na daljavo" sem potegnil kratko:
učitelj sem, ki ga nihče ne mara,
ravnatelj brez podpore kolektiva,
čistilka, ki pometa in pomiva
in kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
Imam poln kufer, polni se omara!
Da vsaka šola nekaj stane, to razumem...
ampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!

Pesem iz karantene št. 3

Kako glumač igram naj na daljavo?
Če ni občinstva, je ves trud le - vaja!
Ob smeh sem, ob aplavz, ob slavo...
Čisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: "Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako 'lepi' kot sem jaz." Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: "Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo."

"Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako."

 


29.01.2017

Špela Videčnik in Rok Oman

Špela Videčnik in Rok Oman, arhitekta, ki sta (med ostalimi projekti) skupaj s študenti iz Harvarda naredila načrte za visokogorski bivak, ki stoji na vrhu Skute v Kamniških Alpah.


22.01.2017

Luka Lisjak Gabrijelčič

Primorski zgodovinar in prevajalec mlajše generacije Luka Lisjak Gabrijelčič že desetletje živi v tujini. Pravi, da je Slovenija prek spleta videti grozna, bolj grozna kot je v resnici. V Budimpešti končuje doktorat na Srednjeevropski univerzi, doma soureja revijo goriških humanistov Razpotja in spletni portal Kritika konservativna. S pronicljivi mislimi se oglaša kot kolumnist in tviteraš. Z Luko Lisjakom Gabrijelčičem analiziramo aktualno dogajanje v Evropi in po svetu, begunsko tragedijo, ameriško demokracijo pod Trumpom, zaupanje v institucijo predsednika države pod Pahorjem … Pa tudi o domoljubju in o tem, zakaj se je vredno na pamet naučiti skoraj 80 kitic Prešernovega Krsta pri Savici. Z nedeljskim gostom se je pogovarjal Luka Hvalc.


15.01.2017

Samo M. Strelec

Nedeljski gost je Samo M. Strelec. Ptujčan, ki je bil v nekem obdobju tudi tesno povezan z Mariborom, službeno pa ga poti kličejo tudi čez mejo, tako severno kot južno. Ireni Kodrič Cizerl je povedal, da dejanje ni samo del predstave na odru, ampak tudi nekaj zelo pomembnega za premike v življenju. Morda vam pride prav pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub.


25.12.2016

Lojze Peterle

Najraje ima, če mu ljudje, ko ga vidijo na ulici, rečejo: “Živjo, Lojze!” Pravi, da se ni spremenil, da je ves čas na isti liniji. Prvi predsednik vlade Republike Slovenije, osamosvojitelj, evropski poslanec, človek, ki ima dva rojstna dneva.


18.12.2016

Dr. Andraž Stožer

Medicinsko fakulteto v Ljubljani je končal z rekordnim povprečjem 9,93, a ni perfekcionist: škoda mu je bilo časa, da bi še enkrat opravljal dva izpita, pri katerih sta se mu izmaknili najvišji oceni. Presenetil je tudi s hitro vrnitvijo v Maribor. Tam je sprejel izziv na novi medicinski fakulteti ob Dravi, na kateri je pri 34 letih zdaj že predstojnik inštituta za fiziologijo. Skupaj s kolegi so na dobri poti, da ob pomoči poskusov na miših olajšajo težave sladkornim bolnikom, vseeno pa je skeptičen do uvedbe davka na sladke pijače. O slovenski znanosti in medicini, prevladi slabega nad dobrim in obratno, mariborskem pesimizmu in optimizmu, (osebni) filozofiji, času in o tem, zakaj se je vredno kakšno popoldne zapeljati v kino na Dunaj.


11.12.2016

Miran Ipavec

Miran Ipavec: ekonomist, a že lep čas predvsem popotnik, zaprisežen avtoštopar, ki ima v lasti številne avtoštoparske rekorde. Z dvignjenim palcem ima za seboj že 377 tisoč kilometrov in nešteto zgodb. Nekdanji župan Kanala ob Soči je nekatere zapisal v knjigi, drugim pa jim lahko sledimo v njegovem edinstvenem avtoštoparskem muzeju. Novinar: Boris Žgajnar


04.12.2016

Olga Rupnik Krže

V svoji 42-letni karieri dela z otroki in mladostniki je videla nešteto nepredstavljivih primerov zlorab in zanemarjanja otrok, toliko, da bi lahko obupala nad družbo in svetom, a ostaja trdno prepričana, da je lahko vsak otrok in mladostnik srečen in uspešen. FOTO: Bobo


27.11.2016

Branimir Brkljać

Branimir Brkljać, predavatelj, marketinški strokovnjak, ki na vprašanje, kaj sem jaz odgovarja: “izkušeni začetnik”. Tudi slogan “in to še ni vse” lahko dodamo v osebno izkaznico sogovornika, ki ga s Slovenijo povezujejo Kozmodisk in začetki tv prodaje. O novih načinih komuniciranja, novih oblikah dela, marketinških strategijah in politiki, kot resničnostnem šovu Branimir Brkljać v pogovoru z Natašo Zanuttini


20.11.2016

Dr. Dušan Keber

Na ljubljanski Medicinski fakulteti specializira interno medicino, postane najmlajši redni profesor, višji zdravstveni in znanstveni svetnik, ambasador RS v znanosti. Prevzame strokovno vodenje ljubljanskega Kliničnega centra, do leta 2004 je na čelu Ministrstva za zdravje, zdaj, predsednik Rdečega križa Slovenije. Glasen zagovornik zdravega življenja, prodoren kolumnist in intelektualec kritičnega uma. Foto: Bobo


13.11.2016

Vlado Kreslin

Kantavtor, pesnik in tudi zabavljač, že 25 let novembra opravlja vsaj šest poklicev. Spomin ga (še) ne pušča na cedilu. O Dylanu, znoju na odru, natakaricah, ki jih pogreša na koncertih v hramu kulture, jazzu v Beltincih in mehurčkih, v katerih živimo… Vlado Kreslin, Nedeljski gost Andreja Karolija.


06.11.2016

Amor Mašović

Sarajevski pravnik Amor Mašović vodi Inštitut za pogrešane ljudi v Bosni in Hercegovini, od konca vojne so skupaj s sodelavci odkrili številna množična grobišča, tudi srebreniške žrtve. O izkušnji vojne, množičnih pobojih, spravi in o vseh Hudih Jamah našega sveta, ki dokazujejo, da se resnica ne more in ne sme skrivati. Z Amorjem Mašovićem se je pogovarjal Luka Hvalc.


30.10.2016

dr. Matjaž Kmecl

Akademik dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, književnik in politik ima na vrtu Prešerna in Trubarja. Koga in kaj pa ima v svojem srcu in v spominih?


23.10.2016

Andre Geim

Andre Geim – mož, ki je odkril grafen in žabe pripravil do letenja. Andre Geim je znanstvenik, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za odkritje grafena, revolucionarnega materiala, ki utegne korenito spremeniti svet 21-ega stoletja. Prav zato mu nekateri pravijo novi James Watt. A svet ga prej kot zaradi tega pozna po majhni zeleni žabi, ki jo je pred leti vrgel v magnetno polje in ki je – poletela!


16.10.2016

Branko Potočan

Branko Potočan, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja in pedagog. Koliko rudnika je čutiti v plesu na evropskih in svetovnih gledaliških odrih, kako povezati folkloro, Plesni teater Ljubljana, skupino Fourklor in festival Rdeči revirji, pa tudi o pesmih in vrveh, ki ti pomagajo do zvezd in v brezno, Branko Potočan o gibu v besedi z Natašo Zanuttini


09.10.2016

Gregor Pečan

Gregor Pečan je od leta 2006 ravnatelj na OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, od marca lani pa tudi predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Diplomiral je iz elektrotehnike, poučeval matematiko na vseh nivojih srednješolskega izobraževanja, zdaj pa vse moči usmerja predvsem k prepoznavnosti Združenja in izboljšanju statusa ravnateljev. Prisega na zdravo pamet, ki jo vse pogosteje pogreša predvsem pri politiki s tem pa seveda tudi v šolstvu.


02.10.2016

Darko Đurić

"Če je nekdo na vozičku in si upa iz hiše, zato še ni junak." Darko Đurić je športnik invalid in je najbolj neprizanesljiv prav do invalidov in športnikov. In do sebe. Rodil se je rodil brez nog in le z desno roko, a to ga ne ovira pri doseganju vrhunskih plavalnih rezultatov, potovanjih in vožnji avtomobila. Pravi šaljivec, športnik in študent. Ne nujno v tem vrstnem redu.


25.09.2016

Dr. Darja Hoenigman

Dr. Darja Hoenigman je antropologinja, ki že več kot desetletje preučuje jezike in navade prvobitnih plemen v Papui Novi Gvineji, otoški državi, veliki za 20 Slovenij, kjer govorijo več kot 840 jezikov. Tamkajšnji prebivalci so jo posvojili in jo po otoškem vodnem duhu krstili za “Kongotmay“, po njej pa je poimenovanih kar nekaj otrok na otoku. O življenju v džungli, v kateri preživi tudi do šest mesecev na leto, pa tudi o tem, s kakšno hitrostjo izginja jezikovna in s tem tudi kulturna pestrost na svetu, se je z njo pogovarjala Maja Ratej.


18.09.2016

Dušan Milavec

Dušan Milavec, dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo.


11.09.2016

Srećko Horvat

Kar je Slavoj Žižek za Slovenijo in svet, je Srećko Horvat za svet in Hrvaško. Karizmatični filozof in vznemirljiv glas mlade generacije. Politično aktiven svetovljan brez stalnega naslova, ki se jasno opredeljuje do dogajanja po svetu. Od ameriških volitev do begunske tragedije. Ustanovitelj zagrebškega Subverzivnega festivala zdaj skupaj z Janisom Varufakisom in ob nasvetih Juliana Assanga gradi novo evropsko levico. V staro Evropo Srećko Horvat ne verjame več. Filozof Srećko Horvat v pogovoru z Luko Hvalcem za Val 202 tudi o tem, zakaj je za hišnega ljubljenčka bolje imeti mačko kot psa.


04.09.2016

Dr. Leonida Zalokar

Doktorica Leonida Zalokar. Zaradi pogostih pobegov od doma, kjer ni bilo tako, kot mora biti, je čas odraščanja preživela v Mladinskem domu Jarše. Takrat je videla, kako se vzgaja, kaj vse je narobe, in si kot 14-letna deklica rekla, jaz bom tudi delala to, ampak drugače. Ob delu je končala šolanje, postala vzgojiteljica, svetovalna delavka, danes je doktorica socialne pedagogike.Leonida Zalokar je že skoraj deset let na čelu Vzgojnega zavoda Planina, v katerem najdejo dom tudi otroci in mladostniki s težavami zaradi duševnega zdravja.


Stran 19 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov