Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Najamete hekerja? Gost Milan Gabor.

09.11.2011


Vir: Flickr

Čeprav na internetu pretiravamo glede zasebnosti, kot je v prejšnji oddaji Odbita do bita razlagal Jeff Jarvis, se bomo tudi tokrat posvetili varnosti na sodobnih tehnoloških platformah.

Kdo je hacker, cracker, script kiddy in o tem, kakšne prednosti ali slabosti nam prinašajo.

Peter Griffin na svojem blogu razlaga ključne razlike računalniških navdušencev, ki imajo podobne interese.

Hacker je bil v začetni dobi računalništva dobro misleč fant, ki ni hotel nikomur storiti žalega. V računalnike in sisteme računalniških omrežij so hekerji ilegalno vdirali, da bi se o njih kaj več naučili. Svoje sposobnosti so uporabljali v dobre namene in s ponosom občudovali kakovost hacka, ki ni pustil sledov vdora. Nadeli so si ime “white hats“.

Creckerji so se rodili na začetku 80. let prejšnjega stoletja. Vdirali so v računalnike, da bi povzročili škodo ali kradli podatke. Poimenovali so se “black hats“.

Script Kiddies pa so mlajši, nezreli “strokovnjaki“, ki si pomagajo z orodji hackerjev in stremijo k cilju uničiti čim večje število računalnikov.

Milan Gabor iz podjetja Viris, ki je letos na Areni poslovnih rešitev zmagalo s poslovno idejo “Najemete hekerja?“, se ukvarja z informacijsko varnostjo in ozaveščanjem pred nevarnostmi na internetu. Poudarja, da obstajajo tudi prijazni hekerji, dobromisleči fantje.

Dobri hekerji delajo vse z vednostjo tistega, ki ga napadajo. Tudi naročnik ve, da se nekaj dogaja. Zaradi različnih tipov napadov pa so določeni podatki znani samo upravi in ne tudi administratorjem – pri kontroliranih napadih. Pri pravih, slabih hackerjih, pa je dogajanje precej bolj divje, hevristično. Skačejo od ene tarče k drugi in nikoli natačno ne ciljajo.

Gabor dodaja, da se na navadnega uporabnika spravijo v redkih primerih, morda zaradi kakšnih zamer ali nagajanja. “Druga stvar pa je odklenjeno wifi omrežje, saj lahko uporabniki vašega omrežja kradejo vsebine in po kazenskem zakoniku kriminalisti pridejo na vaša vrata. No, tisti ki hekajo in hočejo hekat, pa imajo ponavadi odklenjen wifi, ravno iz razloga, da jih ne morejo tako zlahka dobiti.”

Hackerji in crackerji upravljajo “podzemno” dejavnost in jih je zato težko dobiti. Nekaj so jih že zaprli, nekateri pa mislijo, da so hackerji, čeprav to niso. Zato natančne številke hackerjev v Sloveniji nimamo. Tiste dobre, prijazne, bi lažje našteli, saj so strokovnjaki za računalniško varnost in jih podjetja najemajo za njihove varnostne sisteme.

Kot zanimivost in za boljšo predstavo, kaj delajo hekerji – spletna stran zone-h.org ponuja vpogled v spletne strani, ki so ogrožene ali pa so v njih vdrli heckerji. Ti se o svojih dosežki redno hvalijo tudi pred svojimi stanovskimi konkurenti. Ampak, če niste večje podjete ali mamljiva organizacija, za hekerja niste zanimivi.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Najamete hekerja? Gost Milan Gabor.

09.11.2011


Vir: Flickr

Čeprav na internetu pretiravamo glede zasebnosti, kot je v prejšnji oddaji Odbita do bita razlagal Jeff Jarvis, se bomo tudi tokrat posvetili varnosti na sodobnih tehnoloških platformah.

Kdo je hacker, cracker, script kiddy in o tem, kakšne prednosti ali slabosti nam prinašajo.

Peter Griffin na svojem blogu razlaga ključne razlike računalniških navdušencev, ki imajo podobne interese.

Hacker je bil v začetni dobi računalništva dobro misleč fant, ki ni hotel nikomur storiti žalega. V računalnike in sisteme računalniških omrežij so hekerji ilegalno vdirali, da bi se o njih kaj več naučili. Svoje sposobnosti so uporabljali v dobre namene in s ponosom občudovali kakovost hacka, ki ni pustil sledov vdora. Nadeli so si ime “white hats“.

Creckerji so se rodili na začetku 80. let prejšnjega stoletja. Vdirali so v računalnike, da bi povzročili škodo ali kradli podatke. Poimenovali so se “black hats“.

Script Kiddies pa so mlajši, nezreli “strokovnjaki“, ki si pomagajo z orodji hackerjev in stremijo k cilju uničiti čim večje število računalnikov.

Milan Gabor iz podjetja Viris, ki je letos na Areni poslovnih rešitev zmagalo s poslovno idejo “Najemete hekerja?“, se ukvarja z informacijsko varnostjo in ozaveščanjem pred nevarnostmi na internetu. Poudarja, da obstajajo tudi prijazni hekerji, dobromisleči fantje.

Dobri hekerji delajo vse z vednostjo tistega, ki ga napadajo. Tudi naročnik ve, da se nekaj dogaja. Zaradi različnih tipov napadov pa so določeni podatki znani samo upravi in ne tudi administratorjem – pri kontroliranih napadih. Pri pravih, slabih hackerjih, pa je dogajanje precej bolj divje, hevristično. Skačejo od ene tarče k drugi in nikoli natačno ne ciljajo.

Gabor dodaja, da se na navadnega uporabnika spravijo v redkih primerih, morda zaradi kakšnih zamer ali nagajanja. “Druga stvar pa je odklenjeno wifi omrežje, saj lahko uporabniki vašega omrežja kradejo vsebine in po kazenskem zakoniku kriminalisti pridejo na vaša vrata. No, tisti ki hekajo in hočejo hekat, pa imajo ponavadi odklenjen wifi, ravno iz razloga, da jih ne morejo tako zlahka dobiti.”

Hackerji in crackerji upravljajo “podzemno” dejavnost in jih je zato težko dobiti. Nekaj so jih že zaprli, nekateri pa mislijo, da so hackerji, čeprav to niso. Zato natančne številke hackerjev v Sloveniji nimamo. Tiste dobre, prijazne, bi lažje našteli, saj so strokovnjaki za računalniško varnost in jih podjetja najemajo za njihove varnostne sisteme.

Kot zanimivost in za boljšo predstavo, kaj delajo hekerji – spletna stran zone-h.org ponuja vpogled v spletne strani, ki so ogrožene ali pa so v njih vdrli heckerji. Ti se o svojih dosežki redno hvalijo tudi pred svojimi stanovskimi konkurenti. Ampak, če niste večje podjete ali mamljiva organizacija, za hekerja niste zanimivi.


13.01.2022

CES 2022, domač (Chipolo) ali Applov (AirTag) pametni obesek in PizzaApp – Nika Kramžar

Januarski CES je največji sejem zabavne elektronike na svetu in velja za enega največjih dogodkov na tehnološkem koledarju. Letos izpostavlja tehnologije za zdravje, električno mobilnost in vse vrste in oblike zaslonov. Iz Las Vegasa se oglaša Nika Kramžar, vodja marketinga podjetja Chipolo, enega redkih slovenskih podjetij, ki vsako leto razstavlja na Cesu. Podjetje Chipolo je že leta znano po pametnem obesku, ki sledi ključem ali drugim predmetom, Apple pa se je s svojo različico obeska na trgu pojavil šele pred kratkim. Hkrati so pot v aplikacijo Find My odprli tretjim podjetjem, tudi Slovencem. V aktualni epizodi o sodelovanju z velikimi in podobnih pomembnih odločitvah, originalnosti in varnosti. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


06.01.2022

30 let domene .si, DNS in wifi povsod – Barbara Povše

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


16.12.2021

Telefoni leta 2021

Del odbite decembrske tradicije je letni pregled telefonskega trga. Kot vsako leto doslej se Maruša in Anže ozirata na telefonski trg v letu 2021. V različnih cenovnih razredih iščeta kakovostni nakup in se sprašujeta: kam je šlo navdušenje nad novimi telefoni, kako dostopni so postali upogljivi zasloni in zakaj so nekateri veliki nad telefoni obupali? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


09.12.2021

Izbor filmov in serij, ki imajo rade (ali pa ne) tehnologijo – Ana Jurc in Igor Harb

Praznujemo čas vroče čokolade, kavča in gledanja v zaslon. Katere serije ali filmi imajo odbito vsebino in so nam ostali v spominu. Priporočila smo razdelili v tri kategorije: aktualni ali komercialni predlogi, alternativni ali indie predlogi in ultimativni (nujno jih morate videti) predlogi, ki v izmišljenih vsebinah napovedujejo resnično življenje tehnologije ali vpliv nanjo.


02.12.2021

Netflix igre, digitalno slikarstvo in Twitter odjemalci – Mito Gegič

Netflix, ki ga zadnji dve desetletji poznamo kot izjemno uspešnega ponudnika pretočnih storitev, se po serijah in filmih podaja na področje iger. Zakaj? In komu naj bi bile v svetu, ki je poln resne konkurence, igre namenjene? Če ne resnim igralcem, morda resnim gledalcem, ki smo navezani na uspešne serije in filme? Kako gre tradicionalni umetnosti v sodobnem svetu, kaj je digitalno slikarstvo in kam gre? In zakaj še vedno iščemo alternative uradni aplikaciji za uporabo omrežja Twitter? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


25.11.2021

Ko te Facebook izbriše, tehnološke družine in preveč fotografij – Tiva Vlaj

Strokovna sodelavka Podiplomske šole ZRC Sazu Tiva Vlaj deli izkušnjo slovenske institucije, ki je ostala brez računa na Facebooku, čeprav uredniki Facebook strani niso naredili napake. Razlog? Algoritmi niso znali razbrati, da gre pri napovedovanju dogodka za kritiko razvpite skupine Qanon, ki širi teorije zarote. Govorimo tudi o nadzoru otrok in odraslih pri uporabi domačih naprav z zasloni in odgovarjamo na vprašanje poslušalca, kaj narediti s podvojenimi fotografijami v digitalnem albumu? Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita


18.11.2021

Facebook je Meta, Honor ni Huawei in Elden ring – Aljaž Potočnik

Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita Podjetje Facebook se je preimenovalo v podjetje Meta, ki obljublja revolucijo, čeprav ideje o metaverzumu niso nove. Debatiramo tudi o telefonih podjetja Honor, ki se je ločilo od matičnega podjetja Huawei. So kitajska podjetja našla obvod v boju s trgovinsko vojno? Aljaž Potočnik priporoča težko pričakovano igro Elden ring režiserja igre Hidetaka Miyazakija in romanopisca fantazij Georgea R. R. Martina.


04.11.2021

Izstopajoči procesorji M1, novi Googlovi telefoni in domače tožbe proti Applu – Matic Bitenc

Zakaj Applovi procesorji M1 tako izstopajo? Gre za arhitekturo ARM, ki je prisotna v vseh tablicah in telefonih. Prvič se je zgodilo, da so se takšni čipi znašli v računalniku. Kaj morajo narediti podjetja, ki se desetletja ukvarjajo s procesorji, da bodo obstala in sledila zmogljivejšim? Sprašujemo se tudi, kakšni so novi Pixli, zakaj so tako nedostopni in kakšne možnosti za zmago ima slovenski zavod pri tožbi proti podjetju Apple.


28.10.2021

3D skeniranje v obutveni industriji, priporočitveni sistemi in Spotify: A Product Story – Aleš Jurca

Aleš Jurca je zaposlen kot vodja raziskav v podjetju Volumental. Švedsko podjetje nagovarja uporabnike, ki želijo športne superge po svoji meri. S 3D čitalci v več kot 2500 trgovinah po svetu lahko natačno izračunajo, v kateri znamki superg se boste počutili najbolje. V ugledni reviji Nature scientific reports so objavili raziskavo, v kateri so zajeli 1,2 milijona stopal.


21.10.2021

Napredek mobilne fotografije, zaupanje v tehnologijo in Fotkast – Marko Pirc

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


14.10.2021

Digitalizacija: prakse iz Švedske in Estonije

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


07.10.2021

Delo od doma: prakse iz Švedske in Estonije

Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.


30.09.2021

Miti in resnice o Švedski, razmišljanje tehnoloških podjetij in Personnummer – Tjaša Saje

Kako razmišljajo tehnološko razvite države? Kako tehnološka podjetja? Kako digitalizirati storitve? Kako živeti brez gotovine? Kako so se po pandemiji spremenili delovni procesi? Odbita do bita v naslednjih tednih ponuja prakse iz Švedske in Estonije. Službeno potovanje Maruša in Anže začenjata doma. S Tjašo Saje, ki se je po letih bivanja v Londonu, Oslu in Stockholmu preselila nazaj v Slovenijo. O mitih in resnicah o tehnologiji, o tem kako delujejo in razmišljajo največji in o osebni številki Švedov, ki odpira vsa virtualna vrata.


23.09.2021

Kako se je Twitter znašel v informativnih oddajah, alternativna medijska scena in Clickbait – Nataša Briški

Nataša Briški je novinarka, ustvarjalka podkastov in urednica portala Metina lista. Sprašujemo se, zakaj so novice potrumpovske dobe sestavljene iz tvitov, zakaj se obstoj manjšim neodvisnim medijem izplača, in priporočamo Netflixovo serijo Clickbait.


24.06.2021

O evoluciji glasbe in pretočnih storitvah za poslušanje - Odbita do bita v živo – Klara Zupančič in Lenart Kučić

V Kinu Šiška smo posneli zadnjo epizodo pete sezone. Klara Zupančič in Lenart J. Kučić o evoluciji glasbe in (revolucionarnih?) pretočnih storitvah za poslušanje glasbe.


17.06.2021

Odbita redakcija priporoča

Maruša in Anže s kolegi spletne redakcije Vala 202 tradicionalno ponujata digitalna poletna priporočila.


10.06.2021

Videoigre na olimpijskih igrah, digitalna prezenca športnih klubov in Zvočni dnevnik – Slavko Jerič

Mednarodni olimpijski komite je letos aprila sporočil, da pripraviljajo pet e-športnih prireditev v sklopu Olimpijskih iger v Tokiu. Zadnje večje prvenstvo v igranju videoigre Fortnite je sicer potekalo na razprodanem teniškem stadionu v New Yorku leta 2019. So e-športi primerni za velika tekmovanja v živo in kdaj bi lahko postali del olimpijskih iger? Kakšna je digitalna prezenca športnih panog? Kako uspešni so klubi in športni zvezdniki pri nagovarjanju navijačev prek spleta? Slavko Jerič priporoča televizijsko serijo Mare of Easttown in valovske Zvočne dnevnike.


03.06.2021

Dražje spletno nakupovanje, na kaj paziti pred dopustom, in koga kriviti – Matjaž Jakin

Prvega julija začne veljati napovedana evropska direktiva, ki uvaja zaračunavanje davka za vse spletne nakupe. Spletni nakupi poceni in priljubljenih izdelkov iz npr. kitajskih spletnih trgovin in iz preostalih držav tretjega sveta bodo dražji in bolj zapleteni. Na telefone končno spet nameščamo aplikacije za iskanje počitnic. Po vsej zmedi v letu 2020: kdaj naj so potrošniki previdni in kako potovanja izbira vedno previden Matjaž Jakin?


27.05.2021

Govorice o plačljivem Twitterju, odkupnina za gorivo in papeževa spletna trgovina – Davorin Pavlica

Lahko premium različica Twitterja vpliva na ugled družabnega omrežja, ki ima težave z lažnimi uporabniškimi računi in novicami? Koga vabijo v elitno družbo in kaj bo ponujal Twitter Blue za tri dolarje na mesec? V drugi temi se čudimo novici o cevovodu, ki z gorivom oskrbuje dobršen del vzhodne obale Združenih držav, saj se je ustavil zaradi kibernetskega napada. Ljudje so zaradi strahu pred pomanjkanjem z gorivom polnili tudi kartonaste škatle in plastične vrečke. Davorin Pavlica na koncu pripoveduje zgodbo o tem, kako se je srečal z internetom.


20.05.2021

Digitalni turizem, digitalna kultura in digitalni post – Tamara Langus

Odbita do bita je sodelovala na letošnji študentski marketinški konferenci Fanfara. Spraševali smo se, kako spremembe vplivajo na življenje in tehnologijo.Spremembe so nujne za napredek. Podjetja so v zadnjem letu dosegla za šest let sprememb na digitalnem področju. Virtualnemu svetu pa so se morale prilagoditi tudi panoge, ki načeloma ne morejo živeti brez realnega občinstva.


Stran 4 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov