Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Najamete hekerja? Gost Milan Gabor.

09.11.2011


Vir: Flickr

Čeprav na internetu pretiravamo glede zasebnosti, kot je v prejšnji oddaji Odbita do bita razlagal Jeff Jarvis, se bomo tudi tokrat posvetili varnosti na sodobnih tehnoloških platformah.

Kdo je hacker, cracker, script kiddy in o tem, kakšne prednosti ali slabosti nam prinašajo.

Peter Griffin na svojem blogu razlaga ključne razlike računalniških navdušencev, ki imajo podobne interese.

Hacker je bil v začetni dobi računalništva dobro misleč fant, ki ni hotel nikomur storiti žalega. V računalnike in sisteme računalniških omrežij so hekerji ilegalno vdirali, da bi se o njih kaj več naučili. Svoje sposobnosti so uporabljali v dobre namene in s ponosom občudovali kakovost hacka, ki ni pustil sledov vdora. Nadeli so si ime “white hats“.

Creckerji so se rodili na začetku 80. let prejšnjega stoletja. Vdirali so v računalnike, da bi povzročili škodo ali kradli podatke. Poimenovali so se “black hats“.

Script Kiddies pa so mlajši, nezreli “strokovnjaki“, ki si pomagajo z orodji hackerjev in stremijo k cilju uničiti čim večje število računalnikov.

Milan Gabor iz podjetja Viris, ki je letos na Areni poslovnih rešitev zmagalo s poslovno idejo “Najemete hekerja?“, se ukvarja z informacijsko varnostjo in ozaveščanjem pred nevarnostmi na internetu. Poudarja, da obstajajo tudi prijazni hekerji, dobromisleči fantje.

Dobri hekerji delajo vse z vednostjo tistega, ki ga napadajo. Tudi naročnik ve, da se nekaj dogaja. Zaradi različnih tipov napadov pa so določeni podatki znani samo upravi in ne tudi administratorjem – pri kontroliranih napadih. Pri pravih, slabih hackerjih, pa je dogajanje precej bolj divje, hevristično. Skačejo od ene tarče k drugi in nikoli natačno ne ciljajo.

Gabor dodaja, da se na navadnega uporabnika spravijo v redkih primerih, morda zaradi kakšnih zamer ali nagajanja. “Druga stvar pa je odklenjeno wifi omrežje, saj lahko uporabniki vašega omrežja kradejo vsebine in po kazenskem zakoniku kriminalisti pridejo na vaša vrata. No, tisti ki hekajo in hočejo hekat, pa imajo ponavadi odklenjen wifi, ravno iz razloga, da jih ne morejo tako zlahka dobiti.”

Hackerji in crackerji upravljajo “podzemno” dejavnost in jih je zato težko dobiti. Nekaj so jih že zaprli, nekateri pa mislijo, da so hackerji, čeprav to niso. Zato natančne številke hackerjev v Sloveniji nimamo. Tiste dobre, prijazne, bi lažje našteli, saj so strokovnjaki za računalniško varnost in jih podjetja najemajo za njihove varnostne sisteme.

Kot zanimivost in za boljšo predstavo, kaj delajo hekerji – spletna stran zone-h.org ponuja vpogled v spletne strani, ki so ogrožene ali pa so v njih vdrli heckerji. Ti se o svojih dosežki redno hvalijo tudi pred svojimi stanovskimi konkurenti. Ampak, če niste večje podjete ali mamljiva organizacija, za hekerja niste zanimivi.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Najamete hekerja? Gost Milan Gabor.

09.11.2011


Vir: Flickr

Čeprav na internetu pretiravamo glede zasebnosti, kot je v prejšnji oddaji Odbita do bita razlagal Jeff Jarvis, se bomo tudi tokrat posvetili varnosti na sodobnih tehnoloških platformah.

Kdo je hacker, cracker, script kiddy in o tem, kakšne prednosti ali slabosti nam prinašajo.

Peter Griffin na svojem blogu razlaga ključne razlike računalniških navdušencev, ki imajo podobne interese.

Hacker je bil v začetni dobi računalništva dobro misleč fant, ki ni hotel nikomur storiti žalega. V računalnike in sisteme računalniških omrežij so hekerji ilegalno vdirali, da bi se o njih kaj več naučili. Svoje sposobnosti so uporabljali v dobre namene in s ponosom občudovali kakovost hacka, ki ni pustil sledov vdora. Nadeli so si ime “white hats“.

Creckerji so se rodili na začetku 80. let prejšnjega stoletja. Vdirali so v računalnike, da bi povzročili škodo ali kradli podatke. Poimenovali so se “black hats“.

Script Kiddies pa so mlajši, nezreli “strokovnjaki“, ki si pomagajo z orodji hackerjev in stremijo k cilju uničiti čim večje število računalnikov.

Milan Gabor iz podjetja Viris, ki je letos na Areni poslovnih rešitev zmagalo s poslovno idejo “Najemete hekerja?“, se ukvarja z informacijsko varnostjo in ozaveščanjem pred nevarnostmi na internetu. Poudarja, da obstajajo tudi prijazni hekerji, dobromisleči fantje.

Dobri hekerji delajo vse z vednostjo tistega, ki ga napadajo. Tudi naročnik ve, da se nekaj dogaja. Zaradi različnih tipov napadov pa so določeni podatki znani samo upravi in ne tudi administratorjem – pri kontroliranih napadih. Pri pravih, slabih hackerjih, pa je dogajanje precej bolj divje, hevristično. Skačejo od ene tarče k drugi in nikoli natačno ne ciljajo.

Gabor dodaja, da se na navadnega uporabnika spravijo v redkih primerih, morda zaradi kakšnih zamer ali nagajanja. “Druga stvar pa je odklenjeno wifi omrežje, saj lahko uporabniki vašega omrežja kradejo vsebine in po kazenskem zakoniku kriminalisti pridejo na vaša vrata. No, tisti ki hekajo in hočejo hekat, pa imajo ponavadi odklenjen wifi, ravno iz razloga, da jih ne morejo tako zlahka dobiti.”

Hackerji in crackerji upravljajo “podzemno” dejavnost in jih je zato težko dobiti. Nekaj so jih že zaprli, nekateri pa mislijo, da so hackerji, čeprav to niso. Zato natančne številke hackerjev v Sloveniji nimamo. Tiste dobre, prijazne, bi lažje našteli, saj so strokovnjaki za računalniško varnost in jih podjetja najemajo za njihove varnostne sisteme.

Kot zanimivost in za boljšo predstavo, kaj delajo hekerji – spletna stran zone-h.org ponuja vpogled v spletne strani, ki so ogrožene ali pa so v njih vdrli heckerji. Ti se o svojih dosežki redno hvalijo tudi pred svojimi stanovskimi konkurenti. Ampak, če niste večje podjete ali mamljiva organizacija, za hekerja niste zanimivi.


27.09.2018

Avtorske pravice na spletu potrebujejo posodobitev

Obnova avtorskega prava v Evropi je nujna, zadnja direktiva je z leta 2001, a predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu dviga precej prahu. Reforma je sicer nujna, a strokovnjaki opozarjajo, da evropski poslanci s slabimi odločitvami lahko obdavčijo in cenzurirajo internet. V Odbiti do bita o zloglasnih členih predloga direktive, največ pozornosti sta dobila 11. in 13. člen, dr. Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino) in Maja Cimerman (Inštitut Danes je nov dan).


20.09.2018

Splet nadležnih vsebin

Kričeča sporočila na spletnih straneh, ki zakrivajo vsebino, video oglasi, ki se samodejno predvajajo, predolgi e-maili, ki jih nihče ne bere, sledilci v brskalniku, ki nabirajo vaše podatke, nepregledna množica objav na družabnih omrežjih in vse ostale stvari, ki vas motijo na spletu! Kako slabe prakse s spleta spremeniti v dobre in prijazne uporabniku? Na Websi dnevu sta Maruša in Anže debatirala z Nino Kožar, strokovnjakinjo za digitalno komuniciranje in Dejanom Verčičem, profesorjem in predstojnikom Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.


13.09.2018

Test pametnih LED-žarnic

Evropska komisija od 1. septembra narekuje uporabo LED žarnic. Zagotovo so bolj varčne, lahko so pa tudi pametnejše. Odbita do bita v pametni dom dodaja test pametnih LED žarnic. Zakaj je na voljo 16 milijonov barvnih odtenkov, kako z uporabo pametne luči prelisičiti vlomilce in zakaj vgrajen zvočnik ni najboljša ideja, le marketinški trik.


06.09.2018

Digitalizirajte analogne spomine

Odbita do bita se vrača z dopusta, digitalne fotografije bo shranila v oblak in poskrbela za varnoste kopije. Kaj pa spomini, ki so analogni? Zakaj in kako bi jih digitalizirali? Digitalizacija videokaset in fotografij je shramba za nedoločen čas. Omogoča tudi lažjo selekcijo albumov, s prepoznavo obrazov in motivov.


21.06.2018

Iščemo naj e-pripomoček v odbiti sezoni

V 38. epizodah je med septembrom 2017 in junijem 2018 sodelovalo približno 40 strokovnjakov iz različnih področij ter ogromno poslušalcev, ki so Odbito do bita ustvarjali z izkušnjami. V zadnji epizodi se spletna ekipa Vala 202 ozira po aplikacijah, napravah in storitvah, ki so navdušili v minuli odbiti sezoni. Sodelujejo Nejc Jemec, Gašper Andrinek, Maja Stepančič in Matej Praprotnik. Gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.


14.06.2018

Ko ljudje slišijo za Amazonov Kindle, mislijo, da gre za večvredno napravo

Med e-bralniki res izstopata Amazon in Kobo, ampak tudi manjša podjetja ponujajo dobre, ugodnejše alternative. Najpomembnejša lastnost dobrega e-bralnika je osvetlitev zaslona. O e-knjigah pred poletno sezono z Marušo Kerec in Anžetom Tomićem razpravljajo tudi bralci in ustvarjalci spletne knjižnice Biblos.


07.06.2018

Med 0 in 1 je dovolj prostora tudi za punce

Kako približati računalniška znanja mladim, spremeniti mišljenje o geekih, ki so zaprti v temne sobe in kakšne so razlike med Evropo in Ameriko pri nagovarjanju žensk za programiranje. Gostji Odbite do bita sta Katja Koren Ošljak, ambasadorka Evropskega tedna programiranja in Jennifer Wadella, programerka, ustanoviteljica številnih delavnic v Kansas Cityju. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić


31.05.2018

V volilni kampanji na spletu izstopata (hiper)aktivnost in ekstremnost

Kakšna je politična kampanja na spletu? V tednu pred volitvami se obljubam in obrazom, ki ponujajo boljšo prihodnost ne morete izgoniti. Na spletnih družabnih omrežjih stranke, kandidati in volilvci letos razpravljajo s ključnikom #volitve2018. Odbita do bita s pomočjo orodja Crowdtangle analizira objave političnih strank na spletu. Matej Praprotnik, Anže Tomić in Maruša Kerec ugotavljajo, da izstopata (hiper)aktivnost in ekstremnost.


24.05.2018

Razvijalci previdni in konservativni pri napovedovanju prihodnosti

We Are Developers je konferenca, ki jo organizirajo od leta 2015. Na Dunaju se je tudi letos zbralo približno 8.000 ljudi iz 70 držav. Namenjena je razvijalcem in programerjem, letos se je posvečala tudi avtonomnosti avtomobilov, tehnologiji veriženja blokov, izgorelosti, etiki in celo prihodnosti medijev. Zvezda konference je bil soustanovitelj podjetja Apple Steve Wozniak, ki odgovarja, da je današnja tehnologija res umetna, ni pa inteligentna.Slišali boste tudi Slovenca, ki je predaval na velikem odru konference. Gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.


17.05.2018

Plačuj digitalno!

Maruša Kerec in Anže Tomić plačujeta digitalno s skeniranjem položnic v aplikaciji mobilne banke! Čeprav je tak način plačevanja stroškov hiter in priročen, ugotavljata, da lahko položnice prejmeš tudi v e-račun, ne samo na e-naslov.


03.05.2018

E-šport 2: Profesionalni igralci videoiger

Slovenec Mihael Mehle je svetovno znani profesionalni igralec videoigre League Of Legends. Pri 17. letih se je skupaj s trenerji, športnimi prishologi in soigralci preselil v Berlin. V igričarskem svetu mu je ime Mikyx, po poklicu je e-športnik. V svet e-športa vas vabi tudi poznavalec in ustvarjalec videoiger Sergej Hvala, gostitelja podkasta sta Maruša Kerec in Anže Tomić.


26.04.2018

E-šport 1: Twitch scena v Sloveniji

Svetovni spletni fenomen, ki ponuja neposredni video prenos igranja računalniških iger, je priljubljen predvsem med mladimi v Ameriki, Twitch sceno imamo tudi v Sloveniji. Odbita gosti uspešna slovenska Twitch streamerja: Dino Hajderovič – Dinotti (13.000 sledilcev) se z igranjem iger preživlja, Alja Gracej – FoxyGirlPlaying (8.000 sledilcev) igro League of Legends igra za zabavo. Gostitelja podkasta: Maruša Kerec in Anže Tomić


19.04.2018

Novinarstvo ne potrebuje Facebooka

Brazilija z več kot 200 milijoni prebivalcev je velik medijski trg brez internetne nevtralnosti. Ničelne tarife mobilnih operaterjev so povdzignile WhatsApp v najbolj razširjeno aplikacijo, ta pa je postala tudi pomemben vir novic, celo lažnih. Facebook, ki ima v lasti WhatsApp, sicer poudarja, da želi biti partner dobremu novinarstvu in mačeha lažnim novicam. Največji brazilski časopis Folha de Sao Paulo pa v takšnem partnerstvu ne vidi več koristi. Odločili so se, da na svoji Facebook strani – ki ima kar 6 milijonov sledilcev – ne bodo več objavljali. Nepredvidljivi algoritmi niso naklonjeni niti dobremu novinarstvu niti poslovnemu modelu, razlaga vodja digitalne redakcije Camila Marques. Novice pišejo za naročnike, ne za uporabnike Facebooka.


12.04.2018

Prodaja Facebook strani je preprodaja osebnih podatkov

V Sloveniji po večini obravnavamo preprodajo elektronskih naslovov in podjetja, ki so uporabnikom ponujala popuste v zameno za e-maile svojih prijateljev. Kako je s preprodajo Facebook strani? Maruša Kerec in Anže Tomić sta pred mikrofon povabila Nino Kožar, strokovnjakinjo za digitalno komuniciranje, in Matjaža Drev, državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov.


05.04.2018

Pametni asistenti 2: Kako stroj naučiti pameti

V prejšnji epizodi ste spoznali pametne asistente, ki ob pomoči umetne inteligence odgovarjajo na vprašanja, naročajo pico, prižgejo televizijo, zavrtijo vašo najljubšo skladbo … V drugem delu se Maruša Kerec in Anže Tomić sprašujeta, kako stroj naučiti pameti? Gost: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Štefana


22.03.2018

Zloraba podatkov 50 milijonov ljudi

Maruša Kerec v studiu Vala 202 gosti novinarja in poznavalca tehnologija Lenarta J. Kučića. Sprašujeta se, kako je prišlo do zlorabe osebnih podatkov 50 milijonov uporabnikov Facebooka.


22.03.2018

Pametni asistenti 1: Živimo v zlati dobi avdia

Pametni asistenti so najhitreje rastoča tehnologija, ki smo jo kadar koli videli. Statistika pravi, da ljudje zaradi pametnih avdionaprav poslušajo več podkastov, glasbe, govornih vsebin in avdioknjig kot včasih. V Združenih državah je 61 odstotkov uporabnikov pametni zvočnik celo označilo za prijatelja, za nekoga, s katerim se lahko družiš in pogovarjaš. Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik testirajo Google Home, Apple Siri in Amazonovo Alexo in se sprašujejo, kako ameriški pametni zvočniki delujejo doma v Sloveniji.


15.03.2018

Novosti s sejma mobilne tehnologije MWC v Barceloni

Vrnitev "neumne" Nokie, manj razgaljenih hostes zaradi gibanja #MeToo in veliko pameti. Kaj je ponudil letošnji MWC v Barceloni? Gost: Matjaž Ropret Gostitelja: Maruša Kerec in Anže Tomić


08.03.2018

Kaj vse je narobe s Twitterjem?

Po epizodah o Facebooku in Instagramu, Odbita do bita ugotavlja, da ima težave tudi Twitter. Postal je agresiven in zamorjen. Če ne bi bilo Twitter predsednika, bi imel danes Twitter resne težave z obstojem. Gost je Denis Oštir, gostitelja pa Maruša Kerec in Anže Tomić.


01.03.2018

Kaj vse je narobe z Instagramom?

Dobrodošli v svet čudovitih fotografij in lepega vremena! Instagram po zgledu velikega brata Facebooka skrbi le za algoritme in oglase, vedno manj za uporabnika. Zadnja leta so prvotnega pomena ključniki in vplivneži, drugotnega pa vsebina. Gostja podkasta je svetovalka za komuniciranje na družbenih omrežjih Tamara Langus, gostitelja sta Maruša Kerec in Anže Tomić.


Stran 10 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov