Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spet je prišel čas za poslušanje glasbe, za katero je sicer zmanjkalo časa v posameznih srečanjih, obenem pa tudi čas, da se spomnimo, s katerimi kulturami smo se srečali v zadnjih mesecih. Poslušamo glasbo iz Mongolije, Senegala, Afganistana, Bolivije, z Balija in Sejšelov. Čudovita glasba oddaljenih, spreminjajočih se in izginjajočih svetov.
Spet je prišel čas za poslušanje glasbe, za katero je sicer zmanjkalo časa v posameznih srečanjih, obenem pa tudi čas, da se spomnimo, s katerimi kulturami smo se srečali v zadnjih mesecih. Poslušamo glasbo iz Mongolije, Senegala, Afganistana, Bolivije, z Balija in Sejšelov. Čudovita glasba oddaljenih, spreminjajočih se in izginjajočih svetov.
Kudsi Erguner nam še drugič zapored predstavlja globoko instrumentalno sufijsko izročilo, prežeto z mistiko in hrepenenjem po božji bližini. Še nekaj značilne glasbe, zaigrane na turško trsteno piščal – nej, kot del dolgo skritega, pa toliko bolj negovanega izročila plešočih dervišev reda Mevlevi, ki so ga v Turčiji, v Konji v 13. stoletju ustanovili sledilci pesnika, teologa in mistika Rumija, najbrž najbolj čaščenega in spoštovanega pesnika v Turčiji še danes.
Turška trstena piščal »nej« je preprosto glasbilo, igranje nanjo pa se je razvilo do neslutenih zmožnosti, še posebej pod vplivom sufijske mistične glasbe. Plešoči derviši, menihi rodu Mevlevi so jo cenili v okviru obredov, zato je glasba za to glasbilo navadno vzvišena, umirjena, nekako nostalgična, saj odraža hrepenenje po neposrednem spoznanju boga. Podobne piščali sicer poznajo v vsem muslimanskem svetu, vendar imajo turške zaradi posebnega ustnika jasnejši zvok in večji obseg ter izrazne zmožnosti. Dvakrat zapored nam bo v Oddaljenih zvočnih svetovih na turški nej igral mojster Kudsi Erguner.
Vnovič se posvečamo glasbi velikega reformatorja glasbe na Baliju Vajanu Lotringu, ki je v dvajsetem stoletju spremenil zvok dvorne glasbe in čigar vpliv je prisoten v vsej glasbi gamelan orkestrov z Balija. Več desetletij njegovega vodenja dvornega orkestra je vplivalo na celoten otok, saj je poleg priredb oblikoval tudi nova glasbila, pa vendar v svojem bistvu ostal globoko spoštljiv do izročila in dosežkov prednikov.
Neveljaven email naslov