Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
764 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
Na letošnjem Borštnikovem srečanju je Veliko nagrado festivala za najboljšo uprizoritev prejela predstava Nemoč, monodrama, ki jo je režiral Primož Ekart. Vlogo Hansa Schniera je uprizoril Nik Škrlec in bil odlikovan z Borštnikovo nagrado za mladega igralca. V utemeljitvi je žirija zapisala: »Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami.« Slednji stavek povzema tudi odlike, ki jih je Nik Škrlec pokazal v predstavi Naj gre vse v ? ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk, za katero je letos na Tednu slovenske drame prejel nagrado občinstva, pred tem pa tudi študentsko Severjevo nagrado. Pred nizom ponovitev v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo se z Nikom Škrlecem srečali v radijskem studiu in poklepetali o igralcu, spominu in še čem. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv
»Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Režiral je približno 90 lutkovnih predstav, od Aristofana in Shakespearja do sodobnih avtorjev. Kot je večkrat poudarila gledališka kritika, je posebnost njegovega bogatega opusa to, da je kot profesionalni glasbenik posebno pozornost namenil odnosu med glasbo in režijo, ki je tudi tema tokratne oddaje Oder. Vir fotografije: veza.sigledal.org
Privoščite si gledališče, ne le zvečer in ne le v gledališki dvorani. Privoščite si ga tudi čez dan, ves teden na ulicah Maribora in na njegovih mnogoterih prizoriščih. 52. Borštnikovo srečanje smo obiskali tudi mi in tam ostali nekaj dni. Eni manj, drugi več, in poskušali prodreti v skrivnost festivalskega vzdušja, ki se je izkazalo za praznično in prešerno. V letu, ko festival doživlja spremembe, saj se je zamenjalo umetniško vodstvo, smo za oddajo Oder zbrali nekaj izjav soudeležencev in obiskovalcev. Ti so z lastnimi besedami in mnenji utemeljili trditev: Festival Borštnikovo srečanje je dober, in pri tem odgovorili na vprašanje: Zakaj? Sodelovali so: Anja Rošker, Mojca Jan Zoran, Miran Zupanič, Marko Brumen, Petra Hazabent, Alja Lobnik, Maruša Majer, Jernej Šugman in Nataša Barbara Gračner, Vesna Jevnikar in Milan Madžarev. Vabimo vas k poslušanju (in v gledališče)! foto: arhiv 52. FBS
Oliver Frljić, režiser, ki ga dobro poznamo tudi v slovenskem gledališču, je proti koncu pretekle sezone v Residenztheatru v Münchnu režiral predstavo Mauser, po besedilu Heinerja Müllerja. Ker je bilo besedilo izbrano tudi v počastitev stote obletnice oktobrske revolucije, ki mineva te dni, vas v današnji oddaji vabimo, da prisluhnete pogovoru z režiserjem ter s hišnim dramaturgom Residenztheatra Sebastianom Huberjem, o predstavi Mauser, ki smo si jo premierno ogledali 26. aprila, na sporedu tega gledališča pa je tudi v teh dneh. foto: Konrad Fersterer
Tekmovalni in spremljevalni program 52. Borštnikovega srečanja je izbrala Petra Vidali, njen izbor smo na Borštnikovem srečanju spremljali tudi lani. Sedaj poslanstvo selektorice predaja Zali Dobovšek. Pred festivalom smo se, malo manj o posameznih predstavah, malo več pa o širših vprašanjih povezanih s slovenskim gledališčem danes, pogovarjali s Petro Vidali. Vabimo vas k poslušanju! Petra VIdali, foto: Damjan Švarc
Med 7. in 16. septembrom je v Ljubljani potekal festival Pajek, festival radikalnih performativnih praks. Podnaslov tokratne izvedbe je bil Po sledeh ostrine, s tem sloganom pa so prireditelji razmišljali o umetniških delih, ki skozi plesno telo raziskujejo ples kot medij. Umetniški vodja festival je plesalec in koreograf Matej Kejžar, ki je v sklopu festivala premierno prestavil predstavo Hiša. Po ogledu predstave, smo se o njej in o širšem plesno-koreografskem opusu Mateja Kejžarja pogovarjali z avtorjem in z Nino Meško, nekdaj dejavno plesalko in koreografinjo, danes pa samostojno strokovno svetovalko za ples pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv Pekinpah
Pretekli teden je v Mariboru potekal festival sodobnih performativnih praks in sodobnega plesa Performa & Platforma. Predstavil je dela ženskih ustvarjalk različnih generacij. Cilj festivala je bil zastaviti vprašanje: »Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?« Gre za vprašanje, ki po besedah kuratoric festivala Mojce Kasjak in Jasmine Založnik odpira številna druga vprašanja, povezana z družbenim in ekonomskim položajem ter načini produkcije s spolom zaznamovanega telesa. Premislek, ki ga je iniciiralo festivalsko vprašanje, smo nadaljevali v tokratni oddaji Oder. Naše gostje so bile kuratorica festivala in teoretičarka Jasmina Založnik, filozofinja in dramaturginja Pia Brezavšček ter dramatičarka Simona Semenič. Avtor fotografije: Miha Sagadin
Ustvarjalno sodelovanje med oblikovalcem svetlobe Davidom Cvelbarjem in režiserjem Vladom G. Repnikom, ki poteka zadnje desetletje in je izrazito vezano na dvorano Katedrala CUK Kino Šiška, prihodnji teden prinaša premiero predstave Brezimna. V pogovoru z ustvarjalcema se razkrivajo ustvarjalni principi in dojemanje svetlobe kot materiala, odra in odrskega dogodka. Referenčni prostor Repnik-Cvelbarjeve gledališke poetike v oddaji širijo glasba in zvočni odlomki iz predstav Luftballett (2013) in prihajajoče Brezimna. Vabimo vas k poslušanju!
Sodobni ples se danes pleše na robu institucije. Ta ta prepišni, prekarni položaj sodobnega plesa pogosto vodi k 'izumljanju in preverjanju' drugačnih postopkov dela ter veliki odzivnosti na družbene problematike. Lahko bi celo govorili o sodobnem plesu kot nekakšnem laboratoriju premišljevanja o drugačnih, bolj človeških družbenih praksah. Ta vprašanja izbor letošnjih predstav Cofestivala odpira tako na vsebinski kot na ravni uprizoritvenih postopkov, z drugimi besedami: letošnji program, ki je oblikovan v pet programskih sklopov, omogoča vpogled v nekatera izmed najaktualnejših dogajanj na področju današnjega sodobnega plesa. Z gostoma – Jasmino Založnik in Rokom Vevarjem, članoma kuratorske ekipe – se je pogovarjala Saška Rakef.
Kljub opazno nižjim temperaturam ozračja, pa notranjo temperaturo marsikoga še vedno uravnavajo gledališka doživetja, ki so jih ustvarjalci z nami delili v zadnjem mesecu. Zato bomo danes najprej govorili o pripovedovalskem dogodku Čaj za pet, opijske ladje, ki ga je na festivalu Mladi levi izvedla Neja Tomšič, sama tudi avtorica dogodka, sicer pa vizualna umetnica. V KUD-u France Prešeren smo si konec avgusta ogledali tudi predstavo Sedmina, v avtorstvu in izvedbi glasbeno-gledališke skupine Fekete Seretlek in pod režijskim vodstvom Matije Solceta. Vabimo vas k poslušanju pogovorov z umetnikoma ter zvočnih odlomkov iz omenjenih scenskih dogodkov! foto: levo: Nada Žgank, desno: Jan Prpič
Vabimo vas k poslušanju glasbe letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti, Mitje Vrhovnika Smrekarja. Pred tem bomo slišali še Matejo Koležnik, Ivico Buljana in Janeza Pipana, njegove dolgoletne tesne sodelavce, naslove skladb pa bo povedal Mitja Vrhovnik Smrekar sam. Avtorica oddaje je Petra Tanko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič. foto: osebni arhiv
V petek, 18. avgusta, se je začenja 20. festival Mladi levi. O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti festivala smo se pogovarjali z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker in Mojco Jug, umetniško in programsko vodjo Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, saj njuni profesionalni podobi izraža festival Mladi levi od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju! grafična podoba: Tanja Radež
Maja letos smo obiskali Kubo in se v Havani srečali z ustvarjalci gledališča Argos, ki ga je pred dobrima dvema desetletjema ustanovil Carlos Celdrán. Dramatik, režiser in gledališki pedagog Carlos Celdrán je diplomiral na Višjem inštitutu za umetnost v Havani, danes pa velja za enega najuspešnejših sodobnih kubanskih gledaliških ustvarjalcev. Po intenzivnih ustvarjalnih dvajsetih letih dela v gledališču Argos, je Carlos Celdrán prejel tudi prestižno kubansko gledališko nagrado za svoje delo kot tudi za odmevno predstavo Deset milijonov. Alen Jelen se je po ogledu predstave, ki je bila pri občinstvu odlično sprejeta, z njo pa so kubanski gledališčniki gostovali tudi v Miamiju, New Yorku in španski Segoviji, pogovarjal za oddajo Oder s Carlosom Celdránom o njegovem delu in sodobnem kubanskem gledališču. V oddaji predstavljamo tudi krajše odlomke iz drame Deset milijonov v prevodu Andrej Rota, ki jih bodo interpretirali Nataša Barbara Gračner, Gregor Zorc in Nik Škrlec. foto: osebni arhiv
V oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču, se Simona Kopinšek pogovarja s pesnico in igralko Katjo Gorečan. Katja Gorečan, rojena leta 1989, je na polje slovenske sodobne umetnosti vstopila kot študentka primerjalne književnosti, pred tem je končala izobraževanje za vzgojiteljico predšolskih otrok. Celjanka je danes vpisana na magistrski študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Po izidu odmevne pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane (Center za slovensko književnost, 2012), je Katja Gorečan zelo jasno nakazala preplet pesniškega jezika z dramskimi značilnostmi in tako Katja, z vsem bolj odmevnimi sodelovanji doma in v tujini, zadnja leta postaja ena opaznejših gledaliških mentoric za otroške delavnice na različnih festivalih. Med njimi je tudi redno sodelovanje na Festivalu Pranger. V pogovoru s Simono Kopinšek je Katja Gorečan odkrito spregovorila o izzivih, s katerimi se je seznanila doslej, v oddaji spregovori tudi o svojem gledališkem besedilu Neke noči nekje neke deklice umirajo. Kot dolgoletni kolegici v svetu književnosti, sta se Simona Kopinšek in Katja Gorečan tudi pred mikrofonom oddaje Oder, tikali. Vabimo vas k poslušanju! foto: Manca Suvajac
Ibsen International je mednarodna organizacija, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališkimi in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsna, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. Stoletja, širijo duh svetovljanstva in produkcije umetnosti na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Vabimo vas k poslušanju!
Gašper Tič ni bil le igralec, bil je vsestranski in plodovit ustvarjalec. S svojim ustvarjanjem – igranem, pisanjem, režijo – je pustil neizbrisen pečat tako v gledališču, kot na filmu, televiziji in na radiu. Tisto, česar ni uspel povedati v svojih dveh dramskih besedilih, je kot pronicljiv, tenkočuten in kritičen spremljevalec družbe in predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije znal povedati jasno in naglas. Izgubili smo vrhunskega umetnika in duhovitega, čutečega človeka. O Gašperju Tiču v oddaji pripovedujejo režiser, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Mlakar, dramaturginja Ira Ratej in radijski režiser mag. Igor Likar. V oddaji smo uporabili posnetke iz našega radijskega in televizijskega arhiva – posnetke iz radijskih iger in literarnih oddaj ter oddaj o kulturi. Soustvarjalci oddaje so tonski mojster Nejc Zupančič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in avtor oddaje, režiser Alen Jelen. foto: Mimi Antolovič
Danes bomo – tako kot te dni v naravi – združevali letne čase, in sicer s spominom na preteklo in z napovedjo prihodnjega. Povezovalni člen je Matija Solce, iniciator in duša gledališča Teatro Matita, ki prireja Kavč festival in Plavajoči grad. Slednjega v sodelovanju z Društvom ljubiteljev gradu Snežnik. Kavč festival se je odvil v začetku februarja, na več prizoriščih, dnevnih sobah po Ljubljani in spomin nanj bomo obeležili z utrinkom iz lutkovne predstave Pulcinella, v izvedbi italijanskih lutkarice Eve Sotriffer in glasbenika Samirja Amata. Poletni festival je Plavajoči grad, ta se bo za tri dni, v začetku avgusta, zasidral na gradu Snežnik in v njegovi okolici. Več o tem pa v pogovoru z Matijo Solcetom. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Pulcinella, foto: Sunčan Stone
Na današnjem dramaturškem križišču smo se srečali s Petro Pogorevc, dramaturginjo in urednico zbirke Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Petra Pogorevc je diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis Dnevnik ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo Sodobnost pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo Stritarjevo nagrado. Kot novinarka je delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City. Leta 2000 je začela sodelovati z zavodom Maska Ljubljana, sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije Maska, od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 je skupaj z Bojano Kunst uredila zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti (zbirka Transformacije). Kot selektorica, članica žirij in vodja mednarodnih programov se je udeleževala festivalov Teden slovenske drame in Borštnikovo srečanje. Od leta 2007 je Petra Pogorevc zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji. V teatrološki zbirki Knjižnica MGL je v zadnjih desetih letih uredila preko dvajset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in drugih oblik scenskih umetnosti, med katerimi so izvirna in prevodna dela. Avtorsko soustvarila je zbornika besedil Drama, tekst, pisava (s Tomažem Toporišičem) in Maks, vezni igralec mesta (z Ingo Remeta). Za vodenje Knjižnice MGL ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016. Dramaturška križišča se bogatijo, vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Giodani
Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju pogovra, obogatenega s songi, nekaterimi samostojnimi, drugimi iz predstav!
Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju!
Neveljaven email naslov