Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
767 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
Slovenski plesalec, koreograf in režiser Matjaž Farič je pred dobrim mesecem dni predstavil najnovejše odrsko delo, z naslovom No more solo. V njem, s skupino plesalcev različnih generacij, na novo interpretira svoj Solo, predstavo, nastalo leta 1993, ki je na njegovi ustvarjalni poti pomenila poseben korak. "Zelo osebna izkušnja, v katero sem prelil vse svoje znanje, sposobnost in občutljivost. O tem težko govorim, ker se povedano brez plesa sliši zelo banalno,” je avtor zapisal ob zdajšnji ponovni uprizoritvi. O predstavi No more solo smo se v oddaji Oder pogovarjali z Matjažem Faričem, plesalko in koreografinjo Uršulo Teržan, tokrat gledalko, po telefonu pa se nam je pridružila tudi Katja Legin, ki je v No more solo nastopila kot plesalka in soustvarjalka. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Matej Kolaković
Kako verz organizira besedilo? Kako določa dramaturško-režiserski koncept? Kakšen je odnos med uprizarjanjem verza in pravorečjem? Kako se igralska interpretacija vpenja v metrično shemo? Verzificirani govor ni le najvišja in najzahtevnejša oblika govornega izražanja na odru; nanj se nanaša tudi večina vprašanj odrskega jezika. O nekaterih izmed njih smo ob primeru Levstikovega Tugomerja in Homerjeve Iliade govorili z lektorico Tatjano Stanič.
Rosana Hribar in Gregor Luštek sta unikaten umetniški par slovenske plesne scene. Doma iz Novega mesta, že dobro desetletje ustvarjata skupaj, tako v avtorskem dvojcu, kot v predstavah drugih koreografov in gledaliških režiserjev. Nagrado prešernovega sklada sta prejela za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 ter za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu. Za Duet 014 v utemeljitvi piše: "Umetniški projekt, za katerega lahko rečemo, da izraža in predstavlja ognjemet neskončnega bogastva in pestrosti pristnega, naravnega odnosa med moškim in ženskim bitjem, Rosano in Gregorjem." Projekt Korak v dvoje po Pii in Pinu pa je po zapisu žirije iz poklona v spomin Mlakarjevima skozi ustvarjalni vrtinec in prepletanje najrazličnejših plesnih zvrsti in energij "prerastel v očarljivo lepo in ganljivo umetniško zaokroženo delo,..., v odo plesno-gledališki umetnosti". Prav pred kratkim, konec decembra, sta Hribarjeva in Luštek že odplesala novi duet, z naslovom Duet 016. Pogovor, ki ga boste slišali v ponovitvi oddaje Oder, pa je nastal ob premieri Dueta 012, februarja 2010. Vabimo vas k poslušanju!
Oddajo Oder posvečamo umetnostnemu zgodovinarju, režiserju, profesorju gledališke zgodovine in neutrudnemu popularizatorju kulturne dediščine na Dolenjskem dr. Marku Marinu. Dolgoletni zaslužni profesor ljubljanske Univerze se je v petinosemdesetem letu starosti poslovi letošnjega januarja. Dr. Marin se je uveljavil na različnih področjih: pri proučevanju gledališke zgodovine na AGRFT, pri prizadevanjih za uveljavitev gledališke zgodovine kot univerzitetne in znanstvene discipline, v Mednarodni zvezi za gledališke raziskave – FIRT; kje je opravljal visoke funkcije, in s številnimi predavanji na tujih univerzah. A dr. Marinu je bilo delo s študenti dramaturgije, gledališke in radijske režije ter dramske igre vrsto let največja okupacija in veselje. Bil je eden tistih profesorjev na AGRFT, ki je s svojim širokim znanjem, predvsem pa z veliko ljubeznijo do gledališča, vzgojil številne gledališke ustvarjalce. V oddaji Oder bomo obudili spomin s ponovitvijo portreta Marka Marina, ki ga je ob njegovi sedemdeset letnici zvočno izrisal Jurij Popov. Redaktor oddaje je Alen Jelen.
Prvi ep Evrope, njen pratemelj in izvor. Začetek oblikovanja evropskega človeka, nedosegljiv književni vrh, eno samo klanje ter napoved vseh prihodnjih klanj ... V Odru bomo spregovorili o lliadi, epu, ki zaznamuje začetek grške kulture in nam ne glede na skoraj tritisočletni časovni zamik v daktilskem heksametru pripoveduje zgodbo preteklega, pa tudi sodobnega sveta. Naši gostje so bili režiser Jernej Lorenci, dramaturga Eva Mahkovic in Matic Starina ter lektorica Tatjana Stanič. Foto: Peter Uhan, vir: Cankarjev dom
Gledališče je prostor srečanja med uprizoritvijo in gledalcem. Ta misel v teatrologiji ni nova. Novum pa je zagotovo teatrološki pogled, ki ni usmerjen izključno na oder in v uprizoritev, temveč za izhodišče analize gledaliških fenomenov vzame predstavo kot dogodek med gledalcem in igralcem. Ta radikalen obrat v razumevanju recepcije v gledališču, v monumentalni znanstveni študiji Fenomenologija gledališča, razvija eden vodilnih nemških teatrologov Jens Roselt. Ob izidu njegovega dela v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega smo v Odru predstavili Roseltovo teorijo predstave; na njegovo študijo gledališke komunikacije pa smo pogledali tudi skozi prizmo radikalnih sprememb gledaliških paradigm in spreminjajoče se vloge gledalca v gledališču 20.stoletja. Naš gost je bil avtor spremne besede h knjigi Fenomenologija gledališča, režiser in izredni profesor teorije gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, prof. Janez Pipan. Foto: Arhiv MGL/oblikovanje naslovnice Eva Mlinar
V današnji oddaji bomo pozornost namenili 20-letnici delovanja gledališča Muzeum. Zasnovano je bilo aprila leta 1994 z namenom raziskave petih posameznih področij umetnosti in razmerij med njimi: likovna umetnost, arhitektura (prostor-čas), dramatika (zgodovina), glasba (zvok), gib (gesta). V obdobju 1994–2014 se je zvrstilo 44 projektov, katerih strukture preizprašujejo povezave in meje med posameznimi področji umetnosti in humanistike. Muzeum, zavod za umetniško produkcijo posredovanje in založništvo (1995), je spodbujal prve avtorske raziskovalne projekte, ki so vstopili v gledališče s področja arhitekture, likovne umetnosti, plesa, gledališke in likovne teorije, in od leta 2000 sodeloval kot partner v številnih mednarodnih projektih, od leta 2004 tudi v treh evropskih projektih. V pogovoru s pobudnico, ustanoviteljico, producentko in umetniško vodjo gledališča Muzeum, igralko in režiserko Barbaro Novakovič Kolenc, teatrologom dr. Tomažem Toporišičem in vizualno umetnico, filmsko režiserko ter generacijsko sodobnico Barbare Novakovič Kolenc Emo Kulger, bomo osvetlili poetiko gledališča in zavoda Muzeum in jo kot prepoznavno umestili v čas in prostor slovenskega gledališča preteklih dvajsetih let. Fundus ZP SS, foto: Matic Sonnewald
11. januarja bo oddaja Oder, oddaja o sočasnem gledališču, praznovala šesti rojstni dan. To v ustvarjalno – produkcijskem smislu pomeni kontinuirano ukvarjanje z gledališčem, iskanje vznemirljivih in izvirnih tematik, ki se v pogovorih z enim ali več sogovorniki v domačem in tujih jezikih, ali z branimi besedili referenčnega teoretskega gradiva, na radijski način pretočijo v ušesa mnogih zvestih in naključnih poslušalcev. V šestih letih neprekinjenega ustvarjanja je nastalo preko 300 izvirnih oddaj, ponovitve najdragocenejših gledaliških trenutkov, ujetih na radijski mikrofon, pa so bile tako redke, da bi bili prsti dveh rok najbrž ravno pravo število, morda kakšna več, kakšna manj. Ob tej priložnosti vam danes v poslušanje ponujamo ponovitev 100-te oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču, ki je v začetku decembra leta 2009, pomenila velik dosežek, saj se je v slabem letu oddaja šele izoblikovala v podobo, ki jo poznamo tudi danes. Približno pol leta, na začetku, je pri ustvarjanju Odra zelo dejavno sodeloval Tomaž Simon, dragi sodelavec, ki je septembra 2009-ega tragično preminil. 100-ta oddaja je bila posvečena njemu, vanjo je vključen tudi del njegovega pogovora. Tako se tudi ob tej priložnosti poklonimo njegovemu spominu, kot pravzaprav vsak torek, saj sta uvodna in zaključna glasba njegov izbor. Vabimo vas torej k poslušanju 100-te oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču, ki v zvočnem kolažu odlomkov predstavlja »greatest hits« do tedaj ustvarjenih oddaj. fotografija iz predstave Show your face, rež. Matjaž Pograjc, vir: www.bunker.si
V cikel Dramaturška križišča tokrat vstopa Blaž Lukan, prominentni gledališki kritik, teatrolog in docent za področje dramaturgije na AGRFT. Tudi priznani pesnik, je avtor devetih pesniških zbirk ter devetih knjig o gledališču in scenskih praksah. O mnogoterih področjih delovanja, premisleku o njihovih razmerjih in povezavah ter aktualnem stanju v slovenskem gledališču, bo spregovoril v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Foto: Maj Pavček
V cikel Dramaturška križišča tokrat vstopa Blaž Lukan, prominentni gledališki kritik, teatrolog in docent za področje dramaturgije na AGRFT. Tudi priznani pesnik, je avtor devetih pesniških zbirk ter devetih knjig o gledališču in scenskih praksah. O mnogoterih področjih udejstvovanja, premisleku o njihovih razmerjih in povezavah, bo spregovoril v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Foto: Maj Pavček
Prejšnji teden smo v oddaji Oder poslušali besedilo z naslovom Nekaj dragocenega, v katerem Diana Koloini opisuje svoje videnje in razumevanje položaja dramaturga in dramaturgije v produkcijskem krogotoku gledališke umetnosti. Zdaj pa bomo v pogovoru z Diano Koloini spoznali njeno lastno pot dramaturginje, gledališke ustvarjalke zrele generacije, ki prepoznavne sledi pušča tako v nacionalnem gledališču kot na neodvisni sceni, kot umetniška vodja in dramaturška sodelavka v prepoznavnih režisersko-dramaturških dvojicah. foto: Klavdija Figelj
V današnji oddaji bomo v pogovoru z ustvarjalci predstavili odrsko delo, opero Vojna in mir, katere krstna izvedba bo drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. In zakaj v oddaji Oder izpostavljamo prav to delo? Zato, ker njeno uprizoritev pripravljajo študenti vseh treh ljubljanskih umetniških akademij in Fakultete za računalništvo in informatiko. To je ambiciozen projekt, še posebej zato, ker gre za krstno izvedbo scenskega dela, ki ga je ameriški glasbenik Larry Coryell napisal ob obeleževanju 100. obletnice začetka 1. svetovne vojne.
V razvezanem in nedokončanem nizu oddaj se bomo pogovarjali s slovenskimi in tujimi dramaturginjami in dramaturgi. Dramaturgija, področje gledališkega ustvarjanja, ki ga na odru ne moremo otipati, lahko pa ga miselno in organsko zaznamo, je močno razvejana panoga, na križišču med ustvarjalnostjo, filozofijo, družboslovjem in humanistiko. Mnogo je dejavnosti do katerih seže in iz katerih veje dramaturška misel. O širokem razponu delovanja na področju dramaturgije se bomo pogovarjali z različnimi ustvarjalci, ki s svojim delom puščajo pomemben pečat v slovenskem (in tujem) gledališkem in širšem kulturnem prostoru. Niz začenjamo s pogovorom z gledališko ustvarjalko in kritičarko mlajše generacije, Zalo Dobovšek. foto: arhiv 49.FBS
Ob 35. obletnici nastanka radijske igre in nadaljevanke Butnskala, avtorjev Emila Filipčiča in Marka Derganca, je pred kratkim Butnskala izšla tudi v obliki stripa. Ta priložnost se je pokazala kot iztočnica za pogovor z Markom Dergancem, tudi avtorjem stripovske upodobitve, ki je poleg opisa okoliščin nastanka Butnskale več povedal tudi o nekaterih scenskih dogodkih, predvsem pa o duhu časa 70-ih let minulega stoletja.
12. januarja 1944 je bilo ustanovljeno Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Po 70.ih letih je le še malo pričevalk in pričevalcev tistega časa. Dve izmed njih sta dr. Zora Konjajev, ki je delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralka Ivanka Mežan, ki je svoje znanje pridobivala na takrat ustanovljenem igralskem tečaju ter igrala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Njuna pripoved, ki jo bomo poslušali v tokratnem Odru, je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Fotografija iz predstave: J.B.P.Moliere: Namišljeni bolnik, SNG na osvobojenem ozemlju, 1944, fotograf: Alfred Kos, vir: Arhiv CTF UL AGRFT. Ivanka Mežan na fotografiji tretja z leve
V okviru 49. Borštnikovega srečanja je potekal tudi dvodnevni mednarodni simpozij na temo Gledališče upora. Pripravila sta ga Raziskovalni program in Center za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, v sodelovanju s Festivalom Borštnikovo srečanje. Zelo bogat program je ponudil nemalo iztočnic tudi za oddajo Oder. Kot predgovor k tem oddajam bomo tokrat slišali pogovor z Aldom Milohnićem, avtorjem zasnove in organizatorjem simpozija. V drugem delu oddaje pa o e-razstavi Partizansko gledališče, ki jo je v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave izvedel Center za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT, znotraj nje avtorska ekipa: Simona Ješelnik, Andreja Cafuta, Blaž Lukan, vizualna podoba pa je delo Zaša Brezarja. fotografija iz predstave Balet upora, avtorice Leja Jurišić, foto: David Lotrič
Gre za razpravo, ki jo je dr. Mateja Pezdirc Bartol napisala o dramskem opusu Vitomila Zupana. Medtem ko Vitomil Zupan velja za enega osrednjih slovenskih prozaistov 20. stoletja, je njegovo dramsko delo manj znano. Ob 100. obletnici pisateljevega rojstva so mu posebno pozornost namenili na letošnjem festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru.
Pred dvema dnevoma se je končalo 49. Borštnikovo srečanje, zato bo del naše oddaje danes posvečen temu. Vendar v okviru tematske oddaje, ki se sprašuje o dveh bistvenih faktorjih za kakovostno umetniško ustvarjanje. Gledališča brez gledalca ni, prav tako, če gledališče mislimo v širšem časovnem pasu, gledališča ni brez kritike. Brez odmeva ni dogodka, brez zapisa ni zgodovine. O gledališki publiki in kritiki smo se pogovarjali z Aljo Predan, ki je letos petič zapored vodila osrednji državni gledališki festival in pred časom z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana.Pogovoru pa se pridružujeta še kritik za področja scenskih umetnosti Rok Vevar in programska vodja Stare elektrarne Mojca Jug. Vabimo vas k poslušanju! Foto: arhiv 49. FBS
V Mariboru med 17. in 26. oktobrom poteka 49. izdaja Festivala Borštnikovo srečanje. V tokratni oddaji Oder v pogovoru z njegovo umetniško direktorico, sicer pa dramaturginjo in prevajalko, Aljo Predan predstavljamo programsko razplastenost in raznolikost tega osrednjega nacionalnega gledališkega festivala, ki pa je v zadnjih letih prerasel tudi že v uveljavljeni mednarodni festival. Avtor oddaje je Klemen Markovčič.
Kot smo napovedali že prejšnji teden, se bomo v tokratni oddaji še enkrat posvetili mednarodnemu festivalu sodobnega plesa Impulstanz, ki že trideset let poletni Dunaj spreminja v svetovno prestolnico plesa. Na letošnjem festivalu je s predstavo Sketches/Notebook s svojo skupino Damaged Goods gostovala tudi Meg Stuart. Plesalka in koreografinja, ki je v okviru festivala Mesto žensk gostovala tudi v Ljubljani, je ameriškega rodu in že dobri dve desetletji ustvarja v Evropi. Po osupljivi predstavi Sketches/Notebook, polni vzporednih odrskih svetov, je nastal pogovor, ki ga boste lahko slišali v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. foto: www.damagedgoods.de
Neveljaven email naslov