Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
770 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.
Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):
Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) kot Martha Brewster in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.
Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) kot Viola in Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) kot Olivija v: William Shakespeare, Kar hočete, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.
Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) kot Reka v: Dane Zajc, Otroka reke, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.
Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) kot Hrizotemis in Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.
Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, Port-Royal, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.
Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) kot Dominika v: Miha Remec, Delavnica oblakov, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)
Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) kot Vida v: Matej Bor, Raztrganci, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.
Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) kot Julija in Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) kot Agnes v: Edward Albee, Kočljivo ravnovesje, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) kot Clara v: Thomas Bernhard, Pred upokojitvijo, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)
Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) kot Insa Breydenbach in Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, Ena in druga, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.
Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, V agoniji, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.
Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) kot Veronika in Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) kot Sida v: Oton Župančič, Veronika Deseniška, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.
Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, Striček Vanja, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)
Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) kot Irina, Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) kot Olga in Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, Tri sestre, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.
Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) kot B v: Edward Albee, Tri visoke ženske, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.
Pred dvema dnevoma se je končalo 49. Borštnikovo srečanje, zato bo del naše oddaje danes posvečen temu. Vendar v okviru tematske oddaje, ki se sprašuje o dveh bistvenih faktorjih za kakovostno umetniško ustvarjanje. Gledališča brez gledalca ni, prav tako, če gledališče mislimo v širšem časovnem pasu, gledališča ni brez kritike. Brez odmeva ni dogodka, brez zapisa ni zgodovine. O gledališki publiki in kritiki smo se pogovarjali z Aljo Predan, ki je letos petič zapored vodila osrednji državni gledališki festival in pred časom z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana.Pogovoru pa se pridružujeta še kritik za področja scenskih umetnosti Rok Vevar in programska vodja Stare elektrarne Mojca Jug. Vabimo vas k poslušanju! Foto: arhiv 49. FBS
V Mariboru med 17. in 26. oktobrom poteka 49. izdaja Festivala Borštnikovo srečanje. V tokratni oddaji Oder v pogovoru z njegovo umetniško direktorico, sicer pa dramaturginjo in prevajalko, Aljo Predan predstavljamo programsko razplastenost in raznolikost tega osrednjega nacionalnega gledališkega festivala, ki pa je v zadnjih letih prerasel tudi že v uveljavljeni mednarodni festival. Avtor oddaje je Klemen Markovčič.
Kot smo napovedali že prejšnji teden, se bomo v tokratni oddaji še enkrat posvetili mednarodnemu festivalu sodobnega plesa Impulstanz, ki že trideset let poletni Dunaj spreminja v svetovno prestolnico plesa. Na letošnjem festivalu je s predstavo Sketches/Notebook s svojo skupino Damaged Goods gostovala tudi Meg Stuart. Plesalka in koreografinja, ki je v okviru festivala Mesto žensk gostovala tudi v Ljubljani, je ameriškega rodu in že dobri dve desetletji ustvarja v Evropi. Po osupljivi predstavi Sketches/Notebook, polni vzporednih odrskih svetov, je nastal pogovor, ki ga boste lahko slišali v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. foto: www.damagedgoods.de
Z današnjo in prihodnjo oddajo se bomo ozrli v minulo poletje, natančneje k festivalu Impulstanz, ki je v avstrijski prestolnici potekal med 17. julijem in 17.avgustom. Sreča za gledalko, ki se veseli novih doživetij v svetu sodobnega plesa, se bo v eter prelila danes, v pogovoru z Alainom Platelom, flamskim režiserjem in koreografom, avtorjem predstave Tauberbach in prihodnji teden v pogovoru z Meg Stuart, plesalko in koreografinjo ameriškega rodu, ki že dobri dve desetletji ustvarja v Evropi in je na Dunaju gostovala s predstavo Sketches/Notebook. Vir foto: http://m.lesballetscdela.be
Stara elektrarna, Elektrarna, (uradno: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, skrajšano: SMEEL), kakorkoli jo bomo že imenovali, z letošnjimi Mladimi levi praznuje 10. obletnico delovanja. Slovesno so jo odprli 21. avgusta leta 2004 in od takrat je postala in ostaja prizorišče sodobnih, progresivnih scenskih praks, predstavitveni in študijski prostor širokega razpona domačih in tujih umetnikov. Njena posebnost je, da gre v njej za sožitje električne in umetniške energije. V pogovoru o Stari elektrarni bodo sodelovali: Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki prostor upravlja, Mojca Jug, programski vodja Stare elektrarne, ter gledališki teoretik in praktik Rok Vevar. Temo bomo razširili z izjavami, ki bodo nadgradile podobo prizorišča, od odkritja v umetniške namene, do danes. fotografija iz predstave Manifest K, rež.:Sebastijan Horvat vir: www.bunker.si
Stara elektrarna, Elektrarna, (uradno: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, skrajšano: SMEEL), kakorkoli jo že imenujemo, z letošnjimi Mladimi levi praznuje 10. obletnico prenove in delovanja. Slovesno so jo odprli 21. avgusta 2004 in od takrat naprej je postala in ostaja prizorišče sodobnih, progresivnih scenskih praks, predstavitveni in študijski prostor širokega razpona domačih in tujih umetnikov. Njena posebnost pa je, da gre v njej za dejansko sožitje električne in umetniške energije. V pogovoru o Stari elektrarni sodelujejo: Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki s prostorom upravlja, Mojca Jug, programska vodja Stare elektrarne ter gledališki teoretik in praktik Rok Vevar. Temo pa smo razširili z izjavami, ki bodo nadgradile podobo prizorišča, od odkritja v umetniške namene, do danes. foto: Nada Žgank
Vabimo vas k poslušanju pogovora s scenografko, kostumografko, oblikovalko svetlobe, fotografinjo, avtorico celostnih podob v gledališču, in še kaj, Petro Veber. Že skoraj tri desetletja dejavno, angažirano in sugestivno soustvarja gledališke predstave, tako v največjih institucionalnih hišah, kot tudi v neodvisni produkciji. Je prejemnica številnih nagrad in pravi, da je gledališče pravzaprav njen prvi dom. Pogovor sta s Petro Tanko posneli oktobra 2010. foto: Tone Stojko, Arhiv SNG Drama LJubljana
Duo Silence, širšemu občinstvu poznan po svoji elektronski, synthpop glasbi, večkrat melanholični in polni eksperimentalnih zvočnih in glasovnih aranžmajev, že skoraj dve desetletji soustvarja tudi slovensko gledališko pokrajino. V sodelovanju s Tomažem Pandurjem in Tomažem Pograjcem, kot najbolj reprezentativnima režiserjema, pa tudi z drugimi scenskimi umetniki, dodajata lastno avtorsko noto h konceptu in vzdušju predstav. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Duom Silence, Borisom Benkom in Boštjanom Hladnikom, ki smo ga posneli ob koncu leta 2010. Foto: MMC RTV SLO / Sandi Fišer
V tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču, vas vabimo, da prisluhnete dr. Levu Kreftu, ki je spregovoril o filozofiji športa in kako se ta srečuje s filozofijo umetnosti ter s teorijami gledališča in performansa. Pogovor je Petra Tanko posnela januarja 2011.
Vabimo vas k poslušanju ponovitve pogovora z Igorjem Leonardijem, kitaristom in multiinstrumentalistom, skladateljem, vodjo zasedbe Fake orchestra in še kaj. V pogovoru o glasbi, ki jo je Leonardi ustvaril za gledališke predstave, se razpirajo njena ozadja, elementi, ki jim skladatelj po konceptu predstave sledi in okna sporočilnosti, ki jih glasba v gledališki predstavi odpira. Pogovor z Igorjem Leonardijem je Petra Tanko posnela v juliju 2008. Foto: vir www.rootsworld.com
Na Dunaju se je v četrtek, 17. julija, slovesno začel največji festival sodobnega plesa v Evropi, ImPulsTanz. V oddaji Oder smo ponovili pogovor z direktorjem festivala Karlom Regensburgerjem, posnet pred tremi leti, ter dodali obrise letošnje, 27. izdaje festivala. Festival, ki ga je odprla predstava Tauberbach belgijskega koreografa Alaina Platela in skupine Les Ballets C de la B, se bo na različnih prizoriščih odvijal do 17. avgusta. V poznopoletnih oddajah vam bomo v poslušanje ponudili pogovore z nekaterimi umetniki, ki jih bomo srečali na festivalu. Vabimo vas k poslušanju!
Naša oddaja se v večji meri posveča zuanjinstitucionalnim scenskim praksam, dogodkom, pojavom. Spremljamo dogajanje na različnih prizoriščih, kot na primer: Stara mestna elektrarna, Kulturni center Španski borci, Plesni teater Ljubljana, Kino Šiška, Cankarjev dom in drugi, scensko manj prepoznavni prostori in prizorišča. V kolofonih na spremnih gradivih k predstavam beremo imena režiserjev, koreografov, plesalcev, performerjev in njihovih soustvarjalcev, kostumografov, scenografov, glasbenikov, ponavadi čisto na koncu seznama pa je navedeno še: produkcija: Bunker. Ali produkcija: zavod Maska. Ali: Vitkar. Muzeum. Plesni teater Ljubljana. En-Knap. Flota. Exodos. Škuc. Če naštejem le nekatere med njimi. Tokratno oddajo namenjamo segmentu scenskih praks, ki ga imenujemo produkcija. Da bi nekoliko razjasnili situacijo in shemo soustvarjalcev posameznega scenskega dogodka, smo v studio povabili Žiga Predana, producenta in vodjo produkcije hiše Pekinpah. foto: osebni arhiv
Darja Dominkuš, Igor Samobor in Tadeja Krečič se pogovarjajo o fenomenu Mala drama. Na tem odru so na ogled predstave, ki pobirajo najvišje nacionalne nagrade, izjemno uspešno gostujejo vsepovsod, nektere ostajajo na repertoarju leta in leta in so vedno razprodane.
Čeprav gledališče usmerja pozornost v pojave, ki so nemalokrat zastrti ali prezrti in jih tako naredi vidne, pa je v njem tudi delček, ki dostikrat ostane neopažen. To je gledališka maska. Včasih gre za stilizacijo, ki je več kot zgovorna sama zase, drugič za ustvarjanje naravnosti oziroma za gledališki realizem. Vendar mora biti maska popolnoma skladna z igralsko figuro in vizualno podobo predstave. Ker je tako "zlita" z okoljem, je večkrat tudi prezrta. Tako kot izjemno ustvarjalen poklic, ki se za svojo pravo vrednost in prepoznanje še zmeraj bori. Veliko vrednost mu je podelila prav naša današnja sogovornica. O oblikovanju gledališke maske smo se pogovarjali z letošnjo prejemnico velikega bršljanovega venca za življenjsko delo, Barbaro Pavlin, pogovor pa je odmev več kot štirih desetletij ustvarjalnih izkušenj, dosežkov in presežkov v Slovenskem mladinskem gledališču, ki jih je okronala nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije. foto:arhiv SMG, levo: neznani avtor, sredina in desno: Petra Čeferin
Dialogi, revija za kulturo in družbo, je vstopila v 50-ti letnik svojega izdajanja. Letošnja prva številka te revije je tematsko posvečena Gledališču, uprizoritvenim praksam in teoriji. Gostujoči urednik dr. Krištof Jacek Kozak, je tematski blok uredil v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in festivalom Borštnikovo srečanje 2013, v okviru katerega je potekal simpozij na temo Koncepti, terminologija, ideje. V oddaji bomo poslušali članek dr. Barbare Orel z naslovom Performans in scenske umetnosti: razvoj pojmov v slovenski terminologiji. Esej preučuje uporabo teh pojmov, odkriva vzroke za neskladja, ki izhajajo iz zadreg ob prevajanju angleških oznak performance, performance art in performing arts, jih osvetli z zgodovinskim razvojem performansa kot umetnostne zvrsti ter predstavi razvoj tega področja raziskav. Namen prispevka je predstaviti vozlišče zagat, ki jih sproža raba oznak performance in performance art v slovenski terminologiji. Problematika slovenske terminologije je obravnavana z vidika povezav med teorijo in prakso, kot sta se razvijali vse od 60-ih let minulega stoletja, ko so se heterogene oblike uprizarjanja na presečišču različnih področij umetnosti, medijev in disciplin – na Slovenskem in v svetu – začele vzpostavljati kot nove uprizoritvene paradigme, ki so vodile v performans.
Pred dobrim mesecem dni smo imeli v Kulturnem centru Španski borci priložnost ogledati si predstavo Vez, ki jo je po predstavi Steva Paxtona iz leta 1982 in v sodelovanju z njim, avtorsko izvedel slovenski sodobni plesalec Jurij Konjar. Z njim smo se po predstavi pogovarjali o njegovi dosedanji plesni poti, ki ga je vodila po vsej Evropi in še dlje. Več o Juriju Konjarju in njegovi plesni poetiki v pogovoru s Petro Tanko.
Leja Jurišić in Teja Reba na področju sodobnega plesa in performansa delujeta že dobro desetletje. Obe ustvarjata tako samostojno kot z različnimi koreografi in režiserji, že nekaj let pa ju druži skupna pot. Začeli sta z duetom Med nama, premierno uprizorjenim leta 2009, skupno performativno platno tketa tudi s performansom Zofa, 2010, njuno zadnje skupno delo pa ima naslov Druga svoboda. Kaj in kako ustvarjata, pa tudi zakaj in o drugih vprašanjih, ki se ob njunem delu odpirajo, bomo z umetnicama spregovorili v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Foto: Nada Žgank
Ob razstavi 100 let slovenske lutkovne umetnosti, ki je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije, smo pred mikrofon povabili avtorja razstave Agato Freyer in Edija Majarona, ustvarjalski par, ki že 45 let zarisuje skupno sled zaznamovano z lutkovnim odrom. Vizualna umetnica Agata Freyer in lutkovni ter glasbeni umetnik Edi Majaron sta povedala več o najpomembnejših predstavah, ki sta jih soustvarila, v njuni pripovedi pa odzvanjajo pogledi na lutkovno umetnost v svoji najčistejši pojavni obliki.
Pajek ima prirojeno sposobnost, da ustvarja pajčevino, ljudje pa imamo prirojeno sposobnost, da ustvarjamo zgodbe, pove eden vodilnih makedonskih dramatikov in scenaristov Goran Stefanovski, ki v tokratni oddaji spregovori o tehnikah, ki piscu pomagajo pri procesu pisanja dramskih besedil. Foto: Arhiv Prešernovo gledališče Kranj
Otroci za otroke je misel, iz katere se je pred dvanajstimi leti rodila ideja za Otroški festival gledaliških sanj, na katerem se vsako leto predstavijo gledališka dela, ki jih skozi šolsko leto v sodelovanju z mentorji ustvarijo najmlajši. Gre za festival, ki mladim odrsko umetnost približuje skozi lastno izkušnjo, hkrati pa je tudi možnost za izmenjavo dobrih mentorskih praks, kar je izrednega pomena, saj v našem prostoru gledališka vzgoja ni del rednega šolskega programa. O letošnjem festivalskem programu, na katerem se je v osmih dneh predstavilo 45 otroških skupin in ki si ga je ogledalo več kot 7000 otrok, smo se pogovarjali z Bjanko Kršmanc, gledališko pedagoginjo in vodjo festivala ter članoma strokovne žirije, dramaturginjo Stašo Bračič in igralcem ter gledališkim pedagogom Rajkom Stuparjem. Foto vir: Pionirski dom
Neveljaven email naslov