Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
458 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Odprto za srečanja: Vladimir Slejko - Slejc, za prijatelje, tokrat gost sredinega radijskega srečanja kot vzorčni primer prvega četrtstoletja slovenske tranzicije, saj v eni osebi združuje številne raznovrstne osebnosti: športnika, športnega funkcionarja, obrtnika, podjetnika, politika, označili so ga tudi kot tranzicijskega aferaša, "sivo eminenco LDS", zlasti pa človeka "korak pred časom", ki se je sprehajal po družbeni lestvici skoraj od vrha do dna, predvsem pa temeljito zaznamoval Postojno. Postonjsko legendo Vladimirja Slejka je v našem studiju, v oddaji Odprto za srečanja, gostil Franko Hmeljak
Andreja Smrdelj nadaljuje tradicijo svojih prednikov in predstavlja že peto generacijo čebelarjev v družini. Po vsej verjetnosti je tudi lastnica najstarejših AŽ panjev v Sloveniji, ki so se v njeni rodbini prenašali iz roda v rod. Spoznajte zanimivo, vsestransko žensko. Presenetili vas bodo njeni številni talenti, ki jih tudi udejanja v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Maja Kirar.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja bo dišalo po morju in ribah, posvetili jo bomo namreč prodajalkam rib oziroma peškadórkam iz Križa pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo v tej slovenski ribiški vasi približno sedemdeset. Danes je ostal le spomin na številne žene in dekleta, ki so prodajale ribe v Trstu in po kraških vaseh. Od nekdanjih peškadórk v Križu živi samo še ena, 90-letna Emiliana Bogatec. Obiskala jo je Tanja Jakomin Kocjančič.
"Čebelarstvo mi je bilo položeno v zibelko", nam bo zaupala naša tokratna gostja Andreja Smrdelj, učiteljica matematike, ki se uspešno uveljavlja v tracionalno moškem poklicu - čebelarstvu. Znanje in ljubezen do čebel prenaša tudi na svoje učence v osnovni šoli Dekani. Med številnimi veščinami, ki jih predaja mlajši generaciji, je celo kleklanje idrijske čipke. To pa še zdaleč niso vsi talenti naše zanimive gostje. K poslušanju vas vabi Maja Kirar.
Ano Roš, priznano kuharico iz Hiše Franko, ki se je v zadnjih letih zavihtela na vrhove evropske in svetovne gastronomije, je težko dobiti pred mikrofon. Pa ne zato, ker ji medijska pozornost ne bi bila všeč, kvečjemu bi lahko trdili nasprotno, temveč zaradi vseh gostovanj v zadnjem času. Tako smo se v oddajo Odprto za srečanja povabili sami , namesto v studio v njihovo družinsko restavracijo v Starem selu na Kobariškem, ravno ko se je vrnila iz Rima in preden je odhitela v New York, kjer je skupaj s Slovensko turistično organizacijo predstavljala Slovenijo kot turistično destinacijo. Z majsko epizodo Chef's table na digitalni postaji Netflix je namreč prav Ana postala ena največjih promotork naše države in gastronomije po svetu, ki je v zadnjih mesecih v majhno vasico na Kobariškem zvabila številne ljubitelje nenavadnih okusov, od Avstralije do Združenih držav Amerike. A vsaj toliko kot svetovna pozornost ji, čeprav ji tega marsikdo ne bi pripisal, pomeni jabolko navdiha, ki ji ga je nedavno podelil Borut Pahor, in plaketa kobariške občine za izjemne dosežke na kulinaričnem področju in promocijo Kobariškega. Z Ano Roš se je, preden je zavihtela kuhalnico z znano kuharico Christino Bowerman iz Rima, pogovarjala Mariša Bizjak.
Gostja pogovorne oddaje Odprto za srečanja je Lea Pisani, svetovalka za oblačenje, protokol in bonton, avtorica knjig Obleka in Ravni oblačenja. Gorenjka, ki se je omožila na tržaški Kras predava, vodi delavnice in svetuje tako družbam kot zasebnikom. V oddaji se pogovarjamo tudi o čisto konkretnih primerih iz njene prakse.
Darinka Kozinc je letošnja prejemnica občinske nagrade Franceta Bevka. Nova Gorica v tem mesecu praznuje 69-i rojstni dan in ob prazniku ji je mestna občina podelila nagrado za njeno dolgoletno delo na področju literarne dejavnosti in vodenje Goriškega literarnega kluba. To sta le dve od številnih področij, kjer je Kozinčeva aktivna zato jo je Nataša Uršič povabila pred mikrofon. V oddaji Radia Koper Odprto za srečanja bomo več izvedeli o njeni ljubezni do lesa, politike in o tem, zakaj so jo zgodbe žensk, ki so kot služkinje in dojilje odhajale v Egipt tako prevzele, da dve leti vodi Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Aleksandrink.
Romana Kačič je krajinska arhitektka, ki živi in dela med Trstom in Piranom. Pred petimi leti je skupaj s Pirančani med prvimi javno opozorila na nestrokovno in neustrezno obnovo mandrača. Tudi sicer je na področju urejanja urbane in druge kulturne krajine prava aktivistka. Noben poseg v prostor se ne bi smel zgoditi brez aktivnega sodelovanja prebivalcev in upoštevanja njihovih predlogov, pravi. Ob tem pa javnost tudi z umetniškimi performansi spodbuja k celovitemu doživljanju prostora z vsemi čuti, ne le z vidom.
Erik Božič, mlad fant iz Kopra, je danes, ko v oddaji Odprto za srečanja poslušamo pogovor z njim, že dva dni v Monte Carlu, v Monaku. V restavraciji Eqvita, katere lastnik je teniška zvezda Novak Đoković, je postal chef kuhinje….na njegovo povabilo in željo, saj je zanj prej že kuhal v Wimbeldonu. Sliši se skoraj neverjetno, pa je vendar res. Iz Ilirske Bistrice se je z družino najprej preselil na Gorenjsko, od tam pa kasneje v Koper, kamor si je vedno želel. Čeprav je študiral javno upravo in filozofijo, ga je ves čas vleklo v kulinariko. Ne le vegetarijansko ali vegansko, predvsem ekološko, družbeno odgovorno. Vleklo ga je tudi v tujino, marsikje je že bil, nazadnje v Londonu. Tri leta je delal v najboljših restavracijah, tistih, ki podpirajo njegovo filozofijo, da je hrana mnogo več kot to, kar damo v želodec. Tik preden je odpotoval novi življenjski izkušnji naproti ga je Nataša Benčič ujela v Kopru, na zelo zanimivem klepetu - na klopci ob morju.
V oddaji gostimo Evgena Bavčarja, filozofa, pisatelj, fotograf, ki že od študijskih let živi v Parizu, potuje sem ter tja in povezuje obe domovini. Letos mu je predsednik francoske države podelil naziv viteza legije časti, Evropski parlament pa ga je razglasil za državljana Evrope. Poklicno se je najbolj posvečal raziskovanju na francoskem inštitutu CNRS, sicer pa je veliko napravil za poznavanje slovenske umetnosti in kulture v Franciji ter pripomogel, med drugim, k izidu pahorjeve nekropole.
Gostja Primoža Čeparja je bila kajakašica Špela Ponomarenko Janić, ki se odpravlja na olimpijske igre v Rio de Janeiro. Špela bo že tretjič udeleženka olimpijskih iger, dobri izidi v zadnjem času pa napovedujejo dobro uvrstitev.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo režiserja Janusza Kico, enega letošnjih dobitnikov nagrad iz Prešernovega sklada. Kica, po rodu Poljka, deluje v več državah srednje Evrope. V Sloveniji je od devetdesetih let prejšnjega stoletja naredil 33 predstav, kar tretjino v primorskih gledališčih. V pogovoru razkriva svojo gledališko pot, od učne dobe na Poljskem, pri Wajdi, do zadnjih postavitev v Sloveniji, utemeljuje svoj credo in način dela v gledališču.
V oddaji odprto za srečanja gostimo tokrat gledališkega režiserja Janusza Kico, enega letošnjih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada. Kica je v različnih gledališčih po Sloveniji režiral že 33 predstav, na Primorskem je začel sodelovanje s Primorskim poletnim festivalom in ga nadaljeval v Novi Gorici in v Trstu. Nazadnje je v SNG Nova Gorica postavil predstavo Ondina. Poslušajte posnetek pogovora, ki je nastal v začetku meseca v Gledališču Koper.
V oddajo smo tokrat povabili Iva Hvalico. Zagotovo enega najbolj znanih primorskih poslancev, nekdaj vidnega člana Janševe SDS, ki pa je iz stranke izstopil. Zadnjih 15 let v politiki ni več aktiven, vendar redno in temeljito spremlja dogajanje na slovenskem političnem parketu. Politično dogajanje od konca 80 ih let do izstopa iz stranke je opisal v knjigi Zadnja replika. Ob politiki je njegova ljubezen vsakodnevna hoja na Škabrijel, kar ga, kot pravi sam, ohranja v popolni fizični in psihični kondiciji. Ivo Hvalica je bil in je zanimiv sogovornik, ki vedno znova preseneča s takorekoč popolnim spominom in zanimivimi podrobnostmi iz 25-letne zgodovine samostojne Slovenije. Tudi v tokratnem pogovoru, ki ga je z besedno ostrim Solkancem pripravila Ingrid Kašca Bucik, ne bo nič drugače.
Skupaj s svojo flavto sta lepi, povezani v celoto in ta celota nagovarja občinstvo v posebnem duetu - Alenke Zupan, magistrice znanosti, akademsko specializirane flavtistke in njenega instrumenta. S katerim je stopila na neštete odre pri nas in v tujini, v 18-ih letih pedagoškega dela pa dokazala tudi, da ima izjemen pedagoški dar, saj njeni učenci tako kot ona na svoji glasbeni poti, prejemajo najvišja tekmovalna odličja. Je letošnja prejemnica Gerbičevega priznanja na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo tržačanko Marijo Pirjevec, profesorico, ki se že od študijskih časov ukvarja s slovensko književnostjo in vedenje o njej posreduje večinskemu prebivalstvu. Je avtorica številnih knjig, za zadnjo monografijo Questa Trieste in Rebulov zbornik je prejela nagrado vstajenje.
V letu ko v Sloveniji obeležujemo 150-letnico Rdečega križa smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Idrijčanko Jerico Kašca. Jerica je že več kot 60 let aktivna prostovoljka pri Rdečem križu. Do upokojitve je kot medicinska sestra štiri desetletja skrbela za zdravstveno preventivo in socialno oskrbo po idrijsko-cerkljanskih vaseh. Zaradi njenega pionirskega dela na tem področju je pred leti postala prva dobitnica medalje Forence Nigtingale. Dobijo jo tisti, ki jih odlikuje izjemen pogum in predana skrb za soljudi v stiski. Jerica je bila prva dobitnica te medalje v Sloveniji, saj je na področju razvoja zdravstvene dejavnosti Severno Primorske regije pustila neizbrisno sled. Z Jerico Kašca se je pogovarjala Nataša Uršič.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V začetku maja je vodenje mladinskega pogona v koprskem nogometnem prvoligašu prevzel Oliver Bogatinov. Nekdanji nogometaš je sezono začel v taboru ljubljanske Olimpije, končal pa jo bo na Bonifiki kjer se je že izkazal kot nogometaš, večkrat je bil tudi v trenerskem štabu. Bogatinova je na pogovor povabil Primož Čepar.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja predstavljamo igralca Gašperja Tiča, rojenega v Kopru, ki je eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega gledališča. Že vrsto let sobiva z Mestnim gledališčem ljubljanskim, ki ga osrečuje. Na odru uživa, po naravi je klepetav, pripoved pa začini s ščepcem humorja. Pred mikrofon ga je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
Neveljaven email naslov