Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
458 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Dr. Tadeja Jakus, z dekliškim priimkom Pregelj, je otroška leta in zgodnjo mladost preživela na Malem Polju, zaselku pri Colu nad Ajdovščino od koder se je podala na dolgo pot izobraževanja. Zaokrožila jo je z znanstvenim nazivom. Je univerzitetni inženir živilske tehnologije, kot višja predavateljica in raziskovalka na področju prehrane in gibanja je zaposlena na Univerzi na Primorskem, fakulteti za vede o zdravju, Katedri za prehransko svetovanje-dietetiko. V pogovoru nam je predstavila nekaj splošnih pravil in zmot oziroma »resnic« o prehranjevanju. Tudi v luči današnjega življenjskega tempa, ko se premalo zavedamo, kako prepleteni sta psihologija in prehrana. S Tadejo Jakus se je pogovarjal Sandi Škvarč
Nekdanja vrhunska jadralka Klara Maučec je v bogati karieri osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najuspešnejša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Osvajanje odličij na regatnih poljih je uspešno združevala s študijem mikrobiologije, trenutno je vodja laboratorija v Zdravstvenem domu Piran. O športni poti in drugih življenskih izzivih se je s Klaro Maučec pogovoril Primož Čepar.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je bila Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Izšla je tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
Kostanjevica v Novi Gorici letos obeležuje pomembne jubileje. 400 let namreč mineva od postavitve prve cerkvice in 70 let župnije Kapela, prve župnije mesta Nova Gorica. Skozi zgodovino in vse zaklade, ki jih skrivata cerkvica in frančiškanski samostan, nas bodo v tokratni oddaji Odprto za srečanja popeljali pater Niko Žvokelj in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minka Osojnik, odgovorna konservatorka za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo v današnji oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. K pogovoru jo je povabila Lea Širok.
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
Italijanka v Alžiru, Rossinijeva opera prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge, več v pogovoru Urše Mravlje.
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih so v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajali tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike so odprli tudi za ranljive skupine. Prostore v knjižnici pa so odprli tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v oddaji Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev. Tale novonastali dokumentarni film bosta predstavila režiser Dušan Duško Milavec in scenarist Drago Mislej Mef.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Aleksandra Batiča, avtorja knjige Vseeno. Vse je eno. Z njo je orisal pot v srčnost, ki je tlakovana z nadzorom toka misli. Obenem je knjiga tudi svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije. Svojo kariero je začel v gospodarstvu, med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar Godnič.
Lokalni mediji se soočajo s podobnimi problemi kot mediji na nacionalni ravni - pri tisku je letos to cena papirja. O izivih lokalnih medijev v globalnem okolju informacij so se na nedavni okrogli mizi Društva novinarjev v Izoli pogovarjali štirje ustvarjalci lokalnih medijev, ki jih lahko beremo na Primorskem: Mandrač, Novi Matajur, Obalaplus in Lokalne Ajdovščina so lokalni mediji in niso občinska glasila. Pogovor je vodil Peter Verč, učitelj in novinar Primorskega dnevnika.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja je bil Miran Pavlin, bivši profesionalni nogometaš, eden od ključnih igralcev Katančeve selekcije, ki nas je na prelomu tisočletja prvič popeljala na evropsko prvenstvo in kasneje začela pisati zgodovino slovenskega nogometa na mednarodni ravni. O njegovi igralski karieri in izzivih po športni upokojitvi ter seveda o svetovnem prvenstvu v Katarju se je pogovarjal Branko Laginja.
V oddajo Odprto za srečanja prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele. O motnjah artikulacije, uporabi dude, kdaj začeti z obravnavo pri logopedu, pa tudi o njeni rojstni vasi in zdajšnjem domu visoko nad sotesko Tolminke, čebelah, medu in sadjarstvu se bo pogovarjala z Marišo Bizjak.
Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših v Sloveniji. Temu so pritrdili tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je pred šestimi leti uvrstil zelo visoko na seznamu najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali. Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge, pa Matjaž Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, ki svojo pot zaključi pred novogoriško železniško postajo na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi. Tam že lep čas navdušuje razstava z naslovom Bohinjska proga: Ob Soči po tiru treh narodov. Njen kurator je prav Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge in tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo, pravi živi leksikon, ki ve o njej povedati marsikaj zanimivega. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
V tokratni oddaji gostimo primorsko pianistko Aleksandro Pavlovič, tenkočutno in tehnično podkovano umetnico, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. V prostem času pa deli pozornost na širša področja: piše članke, kritike, predava na strokovnih forumih, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine in tudi prevaja. Kot sam rada pravi, je arheolog, saj nenehno raziskuje, na prvem mestu pa ji je vedno navdih. Je diplomantka slovitega Konservatorija Čajkovski v Moskvi, kjer je med študijem spoznala moža, z njim in tremi otroki zadnja leta živi v Ljubljani.
Neveljaven email naslov