Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
458 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Gost oddaje Odprto za srečanja je doktor Mario Fafangel, prepoznaven obraz boja proti koronavirusu. Je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, takorekoč prvi epidemilog v državi. Njegov način pojasnjevanja epidemije javnost dobro sprejema, vliva zaupanje, a ga ne slišimo zelo pogosto. Čeprav živi v Miljah, se je Tjaša Škamperle z njim srečala v Ljubljani, njegove obveznosti na vrhuncu drugega vala so namreč velike. Je optimist, čeprav jadranje na optimistu, k čemur ga je spodbujal tudi nuno, legendarni jadralec in olimpionik Mario Fafangel, zanj ni postalo nepogrešljivo.
Univerza v Novi Gorici je 24. septembra zaznamovala 25-letnico svojega delovanja. Na ta dan leta 1995 sta namreč Danilo Zavrtanik za Inštitut Jožef Stefan in Črtomir Špacapan za Mestno občino Nova Gorica podpisala na Gradu Kromberk pogodbo o ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju. S tem je bil položen temelj za oblikovanje raziskovalne paradigme na Goriškem in čez tri leta tudi za statusno nadgradnjo v visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica. Ta pa se je marca 2006 z odločbo državnega Sveta za visoko šolstvo preoblikovala v Univerzo Nova Gorica. Na njenem čelu je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik - najprej na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. Osrednja slovesnost ob jubileju je zaradi epidemioloških razmer odpadla, zato pa je rektorja Danila Zavrtanika v Dvorcu Lanhieri v Vipavi, kjer je tudi sedež Univerze v Novi Gorici, povabil pred radijski mikrofon Valter Pregelj.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo Marijana Sikošek, dekanja Fakultete za turistične študije Portorož. O turizmu v času pandemije in po njej, o odpovedanih prireditevah, tudi Istrskem maratonu, in o tem, zakaj je njen moto cum grano salis. V pogovoru, ki ga vodi Tjaša Škamperle.
Nanča Kosmač Kogej, ob 100-letnici rojstva in 40-letnici smrti pisatelja Cirila Kosmača. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
V Špetru v Benečiji se nahaja sedež Društva mladih Slovencev v Italiji. Združuje okrog 50 mladih iz različnih koncev Dežele Furlanije Julijske krajine. Društvo je nastalo iz potrebe in želje, da bi mladim omogočili pridobivanje izkušenj na področju društvenega delovanja, jim s pomočjo izobraževanj nudili pomoč pri razvijanju kompetenc in motivacije za samostojno delovanje v okolju, v katerem živijo. "S srečanji bi radi mlade spodbudili in jim pokazali, da je delo v društvih lahko zanimivo", meni predsednica društva Neža Kravos, ki je ob letošnji 90-obletnici spomina na bazoviške junake slednjim posvetila pismo. Z razmišljanjem o mladih generacijah nekoč in danes se tudi začenja pogovor v današnji oddaji Odprto za srečanja.
Letos obeležujemo 130 letnico rojstva in 50 letnico smrti pisatelja in pesnika Franceta Bevka. Njegova bogata literarna zapuščina obsega zgodovinske romane in romane iz sodobnega življenja,novele, kmečke povesti, črtice, drame, mladinske povesti, pesmi, filmske scenarije,potopise in prevode.Napisal je več kot 150 del, ki so prevedena v številne jezike. V oddaji Odprto za srečanja gostimo njegovo vnukinjo Alido Bevk, tudi zapisano kulturi. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo zgodovinarja, novinarja in urednika Tina Mamića. Po novinarskih in uredniških izkušnjah na reviji in Radiu Ognjišče ter Primorskih novicah je danes samostojni novinar in urednik spletnega časopisa Vipavska. Je tudi eden od ustanoviteljev ter nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov, bil je član programskega sveta RTV Slovenija. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi, rodoslovni časopis in portal "Slovenski rod". Pred štirinajstimi leti je postal tudi zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja, danes pa se ukvarja in preživlja z izdelovanjem družinskih dreves oziroma rodovnikov. Družbeno in politično dogajanje ubeseduje v kolumnah, ki jih v glavnem objavlja v spletnih medijih, izdal pa je tudi knjigo Dalmatino. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga Priimki, njihov izvor in pomen. Zato je ob tej priložnosti Tina Mamića pred mikrofon povabil Valter Pregelj.
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo svetovna plesna zvezda Katarina Venturini. Danes ima svojo plesno šolo, Plesno zvezdo, sicer pa je bil par Venturini-Škufca prejemnik 23 državnih odličij ter štirikratni prvak v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Par je prejel leta 2002 tudi Bloudkovo nagrado.
Violeta Bulc je leta 2015 postala evropska komisarka v Komisiji Jean Clauda Junckerja in prevzela prometni resor. Takrat si ni mogla niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo panoga znašla zaradi svetovne pandemije. V tokratni oddaji o tem, kako bomo potovali v bodoče, tudi z letečimi avtomobili - kot boste slišali, ne gre več le za znanstveno fantastiko - pa tudi o krizi demokracije in vladavine prava v Evropi. Z Violeto Bulc se je pogovarjal Andrej Šavko.
Bojana Pivk Križnar je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, ki se ne boji stiska rok gobavca, žena Toma Križnarja. Marsikaj si že več let prizadeva spremeniti. Daleč od naših vsakdanjih težav v Nubskih gorah pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. Zato je spraševati po strahu danes, ko je v svetu zaradi koronavirusa zbolelo že10 milijonov ljudi, verjetno odveč. O sočutju, grožnji koronavirusa in gobavosti se je z Bojano Pivk Križnar ((na fotografiji s Tomom Križnarjem, Foto: Ustanova Toma Križnarja) pogovarjala Tjaša Škamperle
Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
V nizu oddaj, ki jih posvečamo vprašanjem o času po epidemiji Covid-19, o spremembah, ki jih je prinesla kriza na lokalni in na globalni ravni, ter o nujnih razmislekih za prihodnost se tokrat pogovarjamo z dr.Markom Pavliho, profesorjem prava na Fakulteti za pomorstvo v Portorožu, priznanim strokovnjakom za mednarodno pomorsko pravo in publlicistom.
V oddajo Odprto za srečanja vabimo sogovornike, s katerimi razmišljamo kako nas je spremenil čas epidemije, na kaj vse je in bo vplival, kako bo zaznamoval človeka, človeštvo, Evropo, svet. Nocoj je naša gostja dr. Marta Verginella, raziskovalka, Tržačanka po rodu, redna profesorica obče zgodovine 19. stoletja in Teorije zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Aprila 2018 je bila osebnost Primorske. O tem, kako je doživljala čas epidemije - v nizu naših gostov je namreč prva sogovornica, ki živi v Italiji - o tem kako se bo ta čas zapisal v zgodovino, o tem, da bo Evropa morala spregovoriti nek skupni jezik ali pa bo postala provinca velesil, o tem česa jo je strah , pa tudi o tem, da ne moremo vsega nadzirati - še posebej ne bodočnosti, lahko pa se potrudimo in jo naredimo čim boljšo, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Sreda zvečer je čas za srečanja s sogovorniki, ki nam pomagajo razumeti, kakšen bo svet po koncu korona- krize. V minulih oddajah smo gostili filozofa Igorja Pribca, ekonomista Egona Zakrajška, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića, sociologinjo Matejo Sedmak, nocoj pa se bo Nataša Uršič pogovarjala z filozofom in pisateljem Mirtom Komelom.
V oddaji nadaljujemo niz pogovorov o nenavadnem času, ki ga je tako zelo zaznamovala pandemija koronavirusa. Tokratna gostja je sociologinja Mateja Sedmak iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki se že vrsto let ukvarja z migracijami, družino in ranljivimi družbenimi skupinami. In ena bolj ranljivih skupin v času pandemije so tudi otroci, od najmlajših do mladostnikov. Posledice te izkušnje bodo zagotovo negativne za otroke iz deprivilegiranih in marginaliziranih skupin. Vendar so se v tem nenavadnem času lahko tudi marsičesa naučili. Pa ne samo otroci, med drugim poudarja naša sogovornica.
Zdi se mi, da se bomo vrnili nazaj v svoj stari dobri svet in da se bodo ljudje prej ko slej zatekli k znanemu, je Goran Vojnović (foto: BoBo) zapisal v eni od svojih kolumen v sobotnem Dnevnikovem Objektivu. To je bilo na začetku karantene, kasneje je je vendarle dopustil tudi možnost, da nas bo ta izkušnja zaznamovala: Svet, v katerega izstopamo iz karantenske ječe, nas straši, ker se je spremenil ali pa smo se spremenili mi, je zapisal pred kratkim. Tudi njegove zapisane misli so bile povod za pogovor, ki ga je z režiserjem, scenaristom in pisateljem v Piranu posnela Tjaša Škamperle.
Gost sredine oddaje Odprto za srečanje je ekonomist Egon Zakrajšek (Foto: Alen Ježovnik), ki je bil več let zaposlen na Ameriški centralni banki. Lansko poletje se je z družino iz ZDA preselil v Švico. V Baslu zdaj svetuje Banki za mednarodne poravnave. Kaj čaka gospodarstvo? Kje je denar za pomoč? Kje leti helikopterski denar? Moramo predrugačiti družbo? Kakšne so možnosti, da Joe Biden jeseni premaga Donalda Trumpa? O tem ga je spraševala Tjaša Škamperle.
Pred svetom so pomembne odločitve, ki so povezane s posledicami pandemije in krizo, kakršne po mnenju mnogih, tudi našega tokratnega gosta, filozofa in profesorja na Filozofski fakulteti Igorja Pribca, še nismo izkusili.
Gostja oddaje Odprto za srečanje je Ado Škamperle dolgoletna vodja podružnične šole v Senožečah. Tam je vzgojila tudi mnogo pevcev in pevskih talentov. Z njo se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov