Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pesmi v žepu so z nami Viki, Marko in Marko, polovica šansonjerske zasedbe Same babe. Njihova četrta plošča "Vražji bend" nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic.
Poslušamo četrti album "Vražji bend"
V šansonjerski skupini Same babe ustvarjajo Viki Baba oziroma Viktor Renčelj Škedelj, Miha Nemanič, Marko Voljč, Marko Jelovšek, Uroš Buh in Matjaž Ugovšek. Zadnja stopnica na njihovi skoraj petnajst let trajajoči šansonjerski poti je plošča Vražji bend, ki nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic. V Pesmi v žepu nam jo predstavljajo trije člani benda: Viki in oba Marka.
Začelo se je v obliki kvarteta, z gostilniškim uglasbljanjem pesmi Janeza Menarta, ki je preraslo v prvenec Za ljubi kruhek in njene črne, črne lase (2007). Sledila sta albuma Terezijanske (2011) in Dobri možje (2014), vmes so si prislužili zmago na Festivalu slovenskega šansona (2009), pridobili dva nova stalna člana, ves čas pa ohranili hudomušen pristop k ustvarjanju, zato se zdi naslov njihovega četrtega albuma Vražji bend povsem na mestu.
Razširjeno zasedbo in posledično več možnosti za ustvarjanje aranžmajev člani skupine Same babe na novem albumu dobro izkoristijo, s tem pa se je nekoliko spremenil tudi njihov pristop k ustvarjanju:
“Ustvarjanje glasbe od začetka pa do zdaj, recimo za to četrto ploščo ali pa prvo ploščo, se zelo razlikuje. Zdaj demokratično pristopamo: vsak od svojega inštrumenta da tisto, kar sliši v tistem momentu, v aranžma same pesmi. Besedilo je pač napisano, zdaj ali je to od pesnikov, ljudsko ali pa naše avtorsko. Mi skušamo v bistvu z inštrumentom poudariti določeno sporočilnost in tako sestavljamo puzzle.”
Marko Voljč, pogovor za Pesem v žepu
Ob površnem poslušanju lahko povprečnega poslušalca njihove melodije hitro zavedejo in mu mimogrede servirajo kakšno groteskno, bizarno besedilo. Temu lahko sledi nelagodno presedanje obiskovalcev na koncertu, kar vodja skupine Viki Baba takole razlaga:
“Ta nelagodnost nam je fajn, pa ne da bi hoteli ljudi matrati, ampak zaradi tega, da jih iz neke cone udobja vsaj za tisto urico pa pol potegnemo pa da se kaj zgodi v človeku.”
Viktor Renčelj Škedelj, pogovor za Pesem v žepu
Same babe po četrtem albumu ne nameravajo počivati in ustvarjajo dalje, kljub profesionalnemu pristopu pa svojega dela ne jemljejo strogo resno:
“Bolj pomembno je to, da se igramo z glasbo, ker je luštno to početi – in če delaš to iskreno, ljudje začutijo, da je bilo res narejeno v nekem vzgibu momenta in potem lahko sočustvujejo … (smeh) … Ne, ta je dobra … Da spontanost pač prevlada.”
Marko Jelovšek, pogovor za Pesem v žepu
236 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V Pesmi v žepu so z nami Viki, Marko in Marko, polovica šansonjerske zasedbe Same babe. Njihova četrta plošča "Vražji bend" nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic.
Poslušamo četrti album "Vražji bend"
V šansonjerski skupini Same babe ustvarjajo Viki Baba oziroma Viktor Renčelj Škedelj, Miha Nemanič, Marko Voljč, Marko Jelovšek, Uroš Buh in Matjaž Ugovšek. Zadnja stopnica na njihovi skoraj petnajst let trajajoči šansonjerski poti je plošča Vražji bend, ki nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic. V Pesmi v žepu nam jo predstavljajo trije člani benda: Viki in oba Marka.
Začelo se je v obliki kvarteta, z gostilniškim uglasbljanjem pesmi Janeza Menarta, ki je preraslo v prvenec Za ljubi kruhek in njene črne, črne lase (2007). Sledila sta albuma Terezijanske (2011) in Dobri možje (2014), vmes so si prislužili zmago na Festivalu slovenskega šansona (2009), pridobili dva nova stalna člana, ves čas pa ohranili hudomušen pristop k ustvarjanju, zato se zdi naslov njihovega četrtega albuma Vražji bend povsem na mestu.
Razširjeno zasedbo in posledično več možnosti za ustvarjanje aranžmajev člani skupine Same babe na novem albumu dobro izkoristijo, s tem pa se je nekoliko spremenil tudi njihov pristop k ustvarjanju:
“Ustvarjanje glasbe od začetka pa do zdaj, recimo za to četrto ploščo ali pa prvo ploščo, se zelo razlikuje. Zdaj demokratično pristopamo: vsak od svojega inštrumenta da tisto, kar sliši v tistem momentu, v aranžma same pesmi. Besedilo je pač napisano, zdaj ali je to od pesnikov, ljudsko ali pa naše avtorsko. Mi skušamo v bistvu z inštrumentom poudariti določeno sporočilnost in tako sestavljamo puzzle.”
Marko Voljč, pogovor za Pesem v žepu
Ob površnem poslušanju lahko povprečnega poslušalca njihove melodije hitro zavedejo in mu mimogrede servirajo kakšno groteskno, bizarno besedilo. Temu lahko sledi nelagodno presedanje obiskovalcev na koncertu, kar vodja skupine Viki Baba takole razlaga:
“Ta nelagodnost nam je fajn, pa ne da bi hoteli ljudi matrati, ampak zaradi tega, da jih iz neke cone udobja vsaj za tisto urico pa pol potegnemo pa da se kaj zgodi v človeku.”
Viktor Renčelj Škedelj, pogovor za Pesem v žepu
Same babe po četrtem albumu ne nameravajo počivati in ustvarjajo dalje, kljub profesionalnemu pristopu pa svojega dela ne jemljejo strogo resno:
“Bolj pomembno je to, da se igramo z glasbo, ker je luštno to početi – in če delaš to iskreno, ljudje začutijo, da je bilo res narejeno v nekem vzgibu momenta in potem lahko sočustvujejo … (smeh) … Ne, ta je dobra … Da spontanost pač prevlada.”
Marko Jelovšek, pogovor za Pesem v žepu
Z nami se pogovarjata Laura Krajnc in Sven Horvat, kantavtorski duo Zajtrk. Pred kratkim je luč sveta ugledal njun prvenec "Pričutenja".
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Rokerji Bališ prihajajo z avstrijske Koroške. Pred kratkim so izdali svoj četrti album "11°", ki ga bo v Pesmi v žepu predstavil Marko Stern.
Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.
Kolektiv vsestranskih glasbenikov pod vodstvom Roberta Jukiča se pod imenom Slepa kura prelevi v rokerje, ki želijo z družbenoangažiranimi besedili premikati meje v glavah. Preprosto idejo pospremijo z dodelano glasbeno izvedbo, ki nas ob poslušanju albuma »Odprta sezona lova na politike« prijetno preseneti tudi po estetski plati.
Zasedba Brencl banda se navdihuje pri tradiciji različnih narodov, ki jo na svoj način pregnete, napiše na novo in postavi na sodobni oder. Ta etno-kantavtorski glasbenobesedilni spoj se tako udejanja tudi v njihovi tretji studijski plošči »Korenine svetlobe«, ki nam jo predstavlja eden od ustanovnih članov skupine Andrej Boštjančič Ruda.
V Pesmi v žepu tudi tokrat ostajamo pri slovenskih kantavtorjih in poslušamo pesmi s treh starejših albumov: hrvaško-slovenskega kantavtorskega sodelovanja "Sjedoci - Priče" (1989) Arsena Dedića in Zorana Predina, prvenca ene ključnih slovenskih kantavtoric Ksenije Jus "Link der Wasser" (1998) in prvenca "Manj je več" (2009) ljutomerskega etno-rock glasbenika Sama Budne.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja kantavtor Matej Krajnc s svojo novo ploščo Tihi dogovor. Pesmi na njej so pravzaprav uglasbena poezija, prepletena s številnimi referencami iz literarnega sveta.
Tokratno Pesem v žepu posvečamo pesnici, pisateljici, igralki, šansonjerki Svetlani Makarovič, ki je 1. januarja dopolnila 80 let. Poslušamo pesmi z njenih šansonjerskih plošč ter kakšno tako, ki se navezuje na njeno poezijo. Med pesmi vpletamo drobce pogovora iz nedavne oddaje Intervju, v kateri nam je pripovedovala o svojem ustvarjanju.
V Pesmi v žepu poslušamo nekatere pesmi s slovenskih kantavtorskih plošč in plošč uglasbene poezije z letnico 2018.
V Pesem v žepu prihaja legendarni kantavtor Adi Smolar s svojim novim, že šestnajstim albumom »Prav zdaj«. Na njem se loteva tematike življenja in smrti, ob tako resni vsebini pa za lažje sprejemanje v svojem slogu natrosi za dobršno mero humorja.
V Pesem v žepu prihaja duo Natriletno kolobarjenje s praho. Družbenokritična kantavtorska posebneža Jure Novak in Uroš Buh nam bosta predstavila svoj drugi album "Iz konteksta".
Tudi nežne pesmi so lahko družbenokritične in tudi v angažiranih pesmih se najde prostor za ljubezen. To med drugim dokazuje kantavtor Leon Matek s svojo tretjo ploščo »Srce imaš tako veliko«. Predstavlja nam jo v tokratni Pesmi v žepu.
Mladi primorski kantavtor Žiga Rustja se giblje na presečišču popa in rocka, s svojimi pesmimi pa skozi osebno izpoved ustvarja most med generacijami – tako v glasbi kot tudi sicer v življenju. Po prvencu »Z moje perspektive« (2014) tokrat v Pesem v žepu prinaša svojo drugo ploščo »Čas«.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti drugi del.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti prvi del.
Vse od leta 2003 se v Rušah odvija Kantfest, mednarodni festival kantavtorske glasbe. Na njem se predstavljajo bolj ali manj neznani ustvarjalci, ki se potegujejo za festivalske nagrade – kante. Dogajanje pokrivamo tudi na Prvem, kjer vam bomo v naslednjih dneh in tednih ponudili več festivalskih utrinkov in komentarjev. Še pred samim dogajanjem pa smo v Pesem v žepu povabili organizatorja festivala Petra Andreja, s katerim se je pogovarjal sodelavec RTV centra Maribor, urednik Gregor Stermecki.
Življenje, pa tudi minevanje vsak od nas doživlja nekoliko drugače. To se zrcali tudi v pesmih, ki smo jih izbrali za tokratno oddajo. Poslušamo preplet kantavtorstva, šansona in uglasbene poezije.
Nanine pesmi so pesmi, ki jih je za svojo vnukinjo Nano napisal Frane Milčinski – Ježek. Te dni so se zložile v glasbeno slikanico, ob spremljavi številnih glasbenih ustvarjalcev pa jih odpoje prav tista Nana, za katero so nastale: Nana Milčinski.
Neveljaven email naslov