Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
210 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
Pretekli ponedeljek, tretji v januarju, je bil "menda" najbolj depresiven dan v letu. In razlog za takšen naziv ni v vraževerju, pač pa naj bi izhajal iz več dejavnikov: pobožični računi in dolgovi, opustitev novoletnih zaobljub, nizka raven sončne svetlobe in ne preveč prijazno vreme. Zima, januar, ponedeljki ... Povsod lahko najdemo nekaj, kar ima negativen vpliv na naše počutje.
Z vesoljskim podkastom Multimedijskega centra RTV Slovenija in Prvega z naslovom ApolloLajka odkrivamo in predstavljamo tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo ter dogajanjem v orbiti in tudi dlje. Ker je vesolje neskončno, tudi pravil za ustvarjalce ni in tem brez dvoma ne bo zmanjkalo. Med najbolj fascinantnimi bodo recimo številke, ki se bodo pojavljale v podkastu. Že vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki smo ga na pot pospremili v prvi epizodi, potuje "samo" milijon in pol kilometrov stran.
Najbolj znane in najstarejše žive jaslice na naših tleh pripravljajo v Postojnski jami. Prvič so jih postavili že leta 1989. Tudi letos bo približno sto nastopajočih šest dni interpretiralo biblijsko zgodbo na petih kilometrih turistične jamske poti.
Kaj bi naredili, če bi v reži bankomata našli pozabljen bankovec? Če zatajijo moralne vrednote in si najdene stvari najditelj prilasti, s tem stori kaznivo dejanje zatajitve. Obveznost najditelja je najmreč, da najdeno stvar vrne lastniku ali jo izroči policiji, ki o najdbi sestavi zapisnik. Petek brez pravila je odšel na obisk na oddelek slovenske policije, ki se mu reče "izgubljeno/najdeno".
Petek brez pravila odkriva svet koktajlov. Po poenostavljeni definiciji gre za mešano, odišavljeno pijačo iz alkoholne pijače (ali več njih), sadnih sokov in sladkorja. Kevin Kos, eden najboljših barmanov na svetu, pa pravi, da je svet koktajlov tako obširen in bogat, da ga je treba začeti spoznavati čim prej.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Obujamo spomine na začetke mobilne telefonije v Sloveniji.
Znanstveniki ocenjujejo, da ima povprečno lasišče približno 150 tisoč dlačnih (lasnih) mešičkov. Vsak raste samostojno in prva zanimiva reč je, da se z njimi rodimo in kolikor jih je, toliko jih pač je, saj v toku življenja ne nastajajo. Se pa spreminjajo oziroma spreminja se pigmentacija. Kako nastanejo sivi lasje? Je starost edini dejavnik sivenja in ali trditev "če izpuliš en siv las, zrastejo trije novi" drži ali ne? Sogovornik Petka brez pravila je Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.
Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji idealno "vklopljeni" v okolico, pove prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?" To je eden od zapisov na enem od spletnih forumov, ki je spodbudil temo tokratne oddaje. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.
Založba kakovostnih programov (ZKP) in MMC sta v tem tednu zagnala platformo videa na zahtevo, ki omogoča digitalno izposojo filmov. Težava je namreč bila, da so klasike domače filmske dediščine veliko težje dostopne kot kakšni tuji filmi.
Petek brez pravila tokrat o pravilnih algoritmih za (hitro) rešitev najbolj magične med kockami – Rubikove kocke! Gre za izum madžarskega porekla, ki ima še danes naziv najbolj prodajane igrače na svetu. Najhitreje, v manj kot sekundi, jo sicer lahko reši le robot, a tudi človeške roke so precej impresivne. Tekmovanja prireja Svetovno združenje za kocko (World Cube Association), in sicer ob pomoči delegatov oziroma delegatk. Eno gostimo tudi v Petku brez pravila.
V Dubaju bo naslednjih šest mesecev potekala največja svetovna razstava, ki v osnovi vsakih pet let poteka v drugem mestu. Letos sodeluje največ držav v zgodovini tega dogodka – predstavilo se jih bo 190 in 83 je takšnih z lastnim paviljonom, tudi Slovenija. Do konca marca prihodnje leto pričakujejo več kot 25 milijonov obiskovalcev.
Petek brez pravila bi lahko bil ta teden (op. p. Teden mobilnosti in Dan brez avtomobila) tudi petek brez avtomobila, a v njem gostimo nekoga, ki ima avtomobilov več tisoč. V različnih velikostih. Rok Britovšek je zbiratelj avtomobilskih miniatur, ki včasih celo presežejo vrednost dejanskih vozil. Gre za hobi, ki doživlja razcvet.
Dolenjka Ana Pavlin, 24. vinska kraljica Slovenije: "Tako bom rekla, jaz sem se kar malo ustrašila, ko sem dobila e-pošto z vsemi vprašanji z različnih področij, ki so mi jih potem zastavljali v osemčlanski komisiji. Moraš pokazati znanje o evropski in slovenski politiki, torej splošna razgledanost, o vseh treh vinorodnih deželah, o povezavi hrane z vinom, potrebni so tudi branje etiket, predstavljanje vina in znanje tujega jezika."
Klopotci so prvi znanilec jeseni, predvsem pa so klopotci t.i. čuvaji vinogradov. In ker Petek brez pravila načeloma išče odstopanja od pravilnosti oz. običajnosti, smo našli klopotec, ki je od leta 2016 v Guinnessovi knjigi rekordov tudi uradno zapisan kot največji klopotec na svetu. Stoji pa na griču Strmec v Prlekiji, njegov lastnik je sogovornik Stanko Habjanič.
Družba bo vedno potrebovala ozaveščanje o moralni vzgoji, lepem vedenju in temeljnih vrednotah, poudarja Simona Lečnik Očko, poznavalka bontona in ustanoviteljica Lumie, akademije vrednot. Osnova vsakega bontona je pozdravljanje in skrb pri vsakem izmed nas, da drugega ne bomo postavili v neugoden oziroma neprijeten položaj.
V začetku avgusta (8. avgusta) je bil svetovni dan jodlanja, ki je tudi tematsko blizu našim avgustovskim terenskim jutrom v hribih. V soboto bomo na zadnji jutranji planinski postojanki, zadnji avgustovski Petek braz pravila pa je namenjen veselemu prepevanju oziroma jodlanju, eni najstarejših oblik komunikacije. Sogovornica: slovenska kraljica jodlanja, Brigita Vrhovnik Dorič.
Patrik Burnik, vodja animatorjev in namestnik vodje Woop trampolin parka ter Urban Sever, trener v Športnem društvu GIB in trener mladinske ženske reprezentance športne gimnastike poudarjata, da je t.i. trampolinanje v prvi vrsti šport in šele nato oblika zabave. Prvo pravilo je, da vedno skače samo ena oseba naenkrat.
Neveljaven email naslov