Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
210 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Majolika je postala mitološki predmet slovenske tradicije, v ljudskih pesmih jo opevajo kot simbol dobre in vesele družbe
"Slovenci bolj ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije.
"Majolika je keramična tehnika, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Potem so ta znanja potovala skupaj s keramiki v severno Italijo in južno Španijo, ki je bila takrat zasedena, in od tam naprej čez Balearske otoke, recimo Majorko, v Italijo oz. najprej na Sicilijo. In po otoku Majorka je ta tehnika dobila ime majolika."
Majolika je torej keramična tehnika in posoda. Ampak tako ni povsod po Evropi:
"Ime za keramično tehniko majolika je ime, ki ga uporabljajo po vsem svetu, ime za posodo, majolika, uporabljamo samo tukaj, v Sloveniji."
Keramična tehnika majolika ima posebnost in to je bela glazura:
"Običajno so do takrat, do izuma te bele glazure, glazirali keramične posode s prozorno svinčevo glazuro. Glazura je steklasta snov, v njej je običajno dodatek svinca zato, da zniža talilno temperaturo. Zakaj mora biti glazura na keramiki? Ker je keramika porozna in bi tekočina, ki bi jo nalili v takšno posodo, prej ali slej skozi pore v površini posode na neki način hlapela skozi steno."
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Vsako leto okrog enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva. Podatki iz raziskav Knjiga in bralci VI kažejo na upad pogostosti pripovedovanja v Sloveniji. Leta 2014 je svojim otrokom bralo le nekaj več kot 30 odstotkov slovenskih družin, leta 2019 pa je to število padlo že pod ta odstotek. Na drugi strani pa recimo na Norveškem že skoraj 80 odstotkov družin redno bere in pripoveduje.
UK 12, US 8, FR T 3, IT 44, EU 38. To so različne oznake za načeloma isto velikost določenega oblačila in pomenijo, da je proizvajalec uporabil kroj s prsnim obsegom 88 cm, pove asist. dr. Tanja Podbevšek iz Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Za vpis na oblikovne šole in umetniške gimnazije je potreben (tudi) uspešno opravljen preizkus likovne nadarjenosti. V teh dneh na različnih platformah in ustanovah potekajo različni tečaji oziroma priprave na takšne preizkuse. Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer je kustosinja pedagoginja Nataša Braunsberger povedala, da je likovna nadarjenost po definiciji naravna sposobnost posameznika, ki omogoča visoke dosežke na likovnem področju. Zajema tako motivacijo oz. voljo do ustvarjanja, nenavadne, izjemne likovne rešitve in tako imenovane vizualno-spacialne sposobnosti.
Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
Mobilni telefon je v lanskem letu v Sloveniji uporabljalo 97 % ljudi starih od 16 do 74 let. Pametni telefon je imelo 81 % uporabnikov prenosnih telefonov. Ob Svetovnih dnevih brez pametnih telefonov, ki jih obeležujemo od 6. do 8. februarja, strokovnjaki opozarjajo na problem, ko nova tehnologija začne nezavedno ovirati naše družabno življenje in recimo produktivnost v službi. Po izkušnjah Zinke Kosec, spec. org. manag., ki izvaja kadrovska izobraževanja po podjetjih in se med drugim loteva tudi teme digitalnega razstrupljanja, v povprečju v službi porabimo 2 uri za brskanje po telefonu.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Napačne predstave o organizaciji časa nas ovirajo, da bi sprostili svoje potenciale, pove dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti iz Inštita za produktivnost. Če bomo delali hitreje ali več stvari hkrati, še ne pomeni, da bomo uspešnejši.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
V Petku brez pravila komentiramo finalistke izbora Besede leta 2020 in ugotavljamo, katera se bo v ponedeljek okitila s tem naslovom.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Posebni pancerji za OI Sarajevo 1984, loki, ki v lokostrelstvu prinašajo evropske rekorde in čevlji, v katerih skačejo z roba vesolja, so le nekatere uspešne zgodbe slovenskih inovatorjev športnih pripomočkov in opreme. Nekaj jih bo, ko bodo odpravljeni ukrepi, na voljo za ogled tudi v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer je na novi razstavi "Tehnika za šport" zbranih več kot 35 slovenskih proizvajalcev športne opreme.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kako nastanejo eksperimenti v Hiši eksperimentov? Luka Vidic pravi, da morajo biti dovolj robustni, da jih obiskovalci ne uničijo in zagotovo ne drži, da izhajajo le iz fizike in kemije. Poleg vseh novih spletnih e-ksperimentov, ki jih obljubljajo za letošnjo Noč raziskovalcev, smo naredili tudi kratek radijski eksperiment.
Na Dan slovenskih splošnih knjižnic spoznavamo e-knjižnico Biblos. Med epidemijo se je število izposoj e-knjig znatno povečalo. Trenutno je na Biblosu na voljo nekaj več kot 4400 e-knjig v slovenščini.
Na, za mnoge vraževerne nesrečni, petek trinajsti o stari vedi števil - numerologiji. Ljudje danes ob že poznani spremembi osebnega imena večkrat sprašujejo tudi za prave kombinacije imena hišnih ljubljenčkov, bodočih otrok, celo za PIN številko bančnega računa.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Neveljaven email naslov